OECD je po priporočilih Komisije za merjenje ekonomske uspešnosti in socialnega napredka določila 11 ključnih dimenzij za merjenje blaginje, in sicer v smislu materialnih življenjskih pogojev (stanovanje, dohodek, zaposlenost) in kakovosti življenja (vključenost v družbo, izobrazba, okolje, upravljanje države, zdravje, zadovoljstvo z življenjem, varnost in usklajenost poklicnega in zasebnega življenja). Vsaka dimenzija je sestavljena iz enega do treh enako pomembnih kazalnikov. Dimenzija izobrazba je npr. sestavljena iz dveh kazalnikov: učni uspeh (Educational Attainment) ter bralne spretnosti in veščine (Student Reading Skills)

OECD je na svojih spletnih straneh predstavil svoje prvo interaktivno orodje, ki ga je poimenoval Indeks boljšega življenja. To ni sestavljen indeks, temveč nekakšna vizualna agregacija enajstih dimenzij blaginje, predstavljenih v obliki marjetice – ta pa predstavlja državo. Barva vsakega cvetnega lista predstavlja eno od dimenzij blaginje, dolžina cvetnega lista pa narašča s kakovostjo, ki velja za to dimenzijo. Tako prebivalci držav, katerih marjetice imajo cvetove z dolgimi cvetnimi listi, dosegajo boljše življenje v večini dimenzij – saj krajši cvetni listi pomenijo doseganje manjše vrednosti te dimenzije.

Interaktivno orodje poleg vizualnega prikaza ponuja tudi osnovne informacije o dimenzijah in kazalnikih, ključne ugotovitve za posamezno državo in grafikon z vrednostmi kazalnika v primerjavi z drugimi državami. Ponuja pa tudi možnost izračuna osebnega indeksa boljšega življenja. S tem OECD želi izboljšati obveščenost ljudi in jih bolj dejavno vključiti v procese oblikovanja razvojnih politik, ki soustvarjajo naša življenja.

OECD_marjetica_SlovenijaPogled na slovensko marjetico kaže, da v Sloveniji najvišji vrednosti veljata za dimenziji varnost ter usklajenost poklicnega in zasebnega življenja, ki jima na tretjem mestu sledi dimenzija izobrazbe. Najnižja pa je vrednost za dohodek.

V letu 2008 je 82 % odraslih oseb (starih od 25 do 64 let) doseglo visoko izobrazbo, kar je več od povprečja OECD (73 %). Kakovost izobraževalnega sistema pa se veliko bolj kot v številu let, preživetih v šoli, kaže v bralnih sposobnostih. Tako je po Programu za mednarodno ocenjevanje študentov (PISA, OECD), ki se je osredotočil na branje, leta 2009 povprečen študent v Sloveniji dosegel 483 od 600 točk ali nekoliko manj od povprečja OECD.

Viri: SURS, 24. 6. 2011 in OECD, Slovenia

(Skupno 32 obiskov, 1 današnjih obiskov)