Med 29-letnimi ženskami je mati vsaka druga, med 25–39-letnimi je delež mater med zaposlenimi malo večji kot med brezposelnimi, med univerzitetno izobraženimi je ta delež najmanjši.

Med univerzitetno izobraženimi ženskami delež mater najmanjši
Sorazmerno največ mater med ženskami, starimi 25–39 let, je bilo med tistimi, ki so imele osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo (štiri od petih s to izobrazbo so že rodile), sorazmerno najmanj pa med tistimi, ki so imele univerzitetno izobrazbo (mati je bila vsaka druga). Nekaj več mater od povprečja za Slovenijo je bilo še med višješolsko izobraženimi, neznatno več od tega povprečja pa tudi med tistimi z magisterijem ali doktoratom znanosti. Samo matere z osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo so v večjem obsegu rodile vsaj tri otroke (te so tudi začele rojevati mlajše kot druge). Sorazmerno najmanj otrok tretjega ali višjega reda so rodile ženske z visokošolsko izobrazbo. Stopnja zaposlenosti žensk v Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami zelo visoka. V začetku leta 2011 je bilo med ženskami, starimi 25–39 let, 76,3 % zaposlenih, 9,5 % brezposelnih, 3,7 % študentk ter 10,5 % drugih neaktivnih. Zaposlenost je pomemben generator rodnosti, saj je delež mater samo med zaposlenimi ženskami večji od slovenskega povprečja. V preostalih treh skupinah glede na status aktivnosti je bilo najmanj mater po pričakovanju med študentkami, 14 %, med brezposelnimi ženskami pa je bil delež mater nekoliko manjši od slovenskega povprečja. Povprečno največ otrok (skoraj 2) so rodile neaktivne matere, med katere v večji meri sodijo priseljenke. Brezposelne matere so imele v povprečju malo več otrok kot zaposlene matere (1,77 : 1,72).

Vir in več informacij: SURS, 21. 3. 2014

(Skupno 7 obiskov, 1 današnjih obiskov)