Izobrazba, poklic in status delovne aktivnosti staršev ter finančno stanje gospodinjstva v mladosti vplivajo na materialno stanje otrok, ko odrastejo.
Po podatkih iz raziskovanja SILC, v katero smo v letu 2011 dodali poseben sklop vprašanj o medgeneracijskem prenosu prikrajšanosti, je ta prenos dobro viden. V raziskovanje so bile vključene osebe, stare od 24 do 58 let. Nekatere izmed teh oseb še vedno živijo v istem gospodinjstvu, kot so v mladosti, nekatere pa sedaj živijo v drugem gospodinjstvu. Oseb, ki so finančno »zelo težko« ali »s težavami« shajale v mladosti in enako težko shajajo tudi zdaj, je 12 %; takih, ki niso nikoli imele težav, pa je 3 %. Pri 37 % oseb se finančno stanje glede na mladost ni bistveno spremenilo, ne na boljše ne na slabše in še vedno shajajo z manjšimi težavami ali razmeroma lahko.

Iz podatkov vidimo, da je izobrazba očeta oziroma matere zelo vplivala na sedanji finančni položaj oseb. Delež oseb, ki so bile v letu 2011 pod pragom tveganja revščine ali so bile materialno prikrajšane, je bil veliko višji v skupinah oseb, katerih starši so imeli nižjo izobrazbo. Z višjo izobrazbo staršev se je delež oseb pod pragom tveganja revščine ali prikrajšanih nižal.

Na finančno stanje osebe je vplival tudi poklic očeta oz. matere. Pri osebah, katerih starši so bili zakonodajalci, direktorji, strokovnjaki, tehniki ali uradniki, je delež oseb, ki so zdaj pod pragom tveganja revščine ali materialno prikrajšani, nižji, kot pa pri osebah, katerih starši so se ukvarjali s kmetijstvom ali so bili zaposleni kot delavci za neindustrijski način dela ali delavci za preprosta dela.

Finančno stanje gospodinjstva oseb z nizko stopnjo izobrazbe je bilo po oceni teh oseb v času njihove mladosti precej slabše kot finančno stanje oseb z višjo stopnjo izobrazbe. Med osebami, ki so zdaj pod pragom tveganja revščine, je torej precej velik tudi delež oseb, ki so finančno stanje gospodinjstva v času svoje mladosti ocenile kot zelo slabo.

Največ oseb med tistimi, ki so finančno stanje svojega gospodinjstva ocenile kot slabo (ocena 1 ali ocena 2), je mladost preživljalo na prehodu iz šestdesetih v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, in sicer 34 %. Med osebami, ki so mladost preživljale po letu 1991, je bilo takih 12 %.

V priponki (excel) so podrobnejši podatki na treh listih:
· »prenos«,
· »subjektivna ocena«,
· »shajanje«.

Na listu »prenos« so podatki o deležu oseb, ki so zdaj pod pragom tveganja revščine ali hudo materialno prikrajšane, in tistih, za katere velja eno in/ali drugo.
Na listu »subjektivna ocena« je subjektivno ocenjeno finančno stanje gospodinjstva v času mladosti te osebe.
Na listu »shajanje« so prikazani podatki o subjektivni oceni osebe o tem, kako je gospodinjstvo te osebe finančno shajalo v času njene mladosti, glede na različne lastnosti te osebe osebe.

Vir>> Novica SURS

Več>> Raziskovanje o zivljenjskih pogojih, Medgeneracijski prenos prikrajsanosti, Slovenija, 2011, zacasni podatki, 69kB

(Skupno 6 obiskov, 1 današnjih obiskov)