Slovenija je po razporejenosti moči med spoloma med državami članicami EU na 15., na svetu pa na 34. mestu. Vsaka peta prebivalka Slovenije ima višjo ali visokošolsko izobrazbo, a plače žensk so v povprečju za okrog 110 EUR nižje kot plače moških.

Mednarodni dan žensk se praznuje od začetka 20. stoletja. Praznovali so ga skoraj vsako leto, vendar na različne datume – v spomin na 8. marec leta 1857, ko so ženske, zaposlene v tekstilni industriji v New Yorku, protestirale zaradi nečloveških delovnih razmer. Združeni narodi so začeli praznovati 8. marec kot mednarodni dan žensk leta 1975, tj. v mednarodnem letu žensk, kot spomin na omenjeni dogodek, dve leti pozneje, decembra 1977, pa je Generalna skupščina ZN s posebno resolucijo določila 8. marec za mednarodni dan žensk.

Tema mednarodnega dneva žensk v letu 2010 je »Enake pravice, enake možnosti – napredek za vse.«

I. Ženske v demografski sliki Slovenije

Žensk je nekoliko več kot moških

Sredi leta 2009 je v Sloveniji živelo 2.042.335 prebivalcev, med njimi 1.030.568 žensk in 1.011.767 moških. Čeprav se v Sloveniji letno rodi manj deklic kot dečkov, je žensk v skupnem številu prebivalstva več kot moških, kajti življenjska doba žensk je danes zaradi genetskih, socioloških, zdravstvenih in drugih razlogov povprečno skoraj devet let daljša kot življenjska doba moških.

Pregled po starostnih skupinah pokaže nekoliko drugačno sliko: šele med prebivalci Slovenije, starejšimi od 60 let, so ženske številnejše kot moški. Sredi leta 2009 je bilo v Sloveniji 18.800 žensk več kot moških, vendar je bilo število žensk manjše od števila moških v vseh 5-letnih starostnih skupinah do 60. leta starosti (0–59 let). Po 60. letu starosti je število žensk preseglo število moških, najizraziteje v starostnih razredih po dopolnjenem 75. letu starosti in do dopolnjenega 84. leta starosti. Če primerjamo vrednosti kazalnika za starostni razred 80 let in več za Slovenijo in EU-27, vidimo, kako močno je v Sloveniji številčno nesorazmerje med ženskami in moškimi v višjih starostnih razredih; izraziteje se je povečalo v letih med 1998 in 2008. Ta nesorazmerja so bila leta 2008 najizrazitejša v Estoniji, Latviji in Litvi, najmanj izrazita pa na Irskem, v Malti in na Švedskem.

II. Ženske in izobraževanje

Pred 35 leti je bila višje- ali visokošolsko izobražena vsaka 50. ženska, danes je že vsaka peta. Še pred 39 leti je le petina žensk dosegla višjo stopnjo izobrazbe od osnovnošolske, 30 % vseh žensk je bilo brez izobrazbe ali je imelo le nedokončano osnovno šolo, samo dobra 2 % žensk sta dosegla višjo stopnjo izobrazbe od srednješolske.

Sčasoma se je stanje močno spremenilo in ob popisu 2002 je bila brez dokončane osnovne šole le desetina prebivalk Slovenije. Po podatkih za leto 2008 je pri nas takih še dobrih 5 %, kar polovica vseh žensk v Sloveniji pa ima dokončano srednješolsko izobrazbo. V letu 2008 je bilo med ženskami v Sloveniji v starosti 20–24 let 93,6 % takih, ki so imele dokončano najmanj srednjo šolo (v EU-27: 81,48 %), med enako starimi moškimi je bilo takih, ki so dokončali najmanj srednjo šolo, 87,4 % (v EU-27: 75,7 %).

Izobrazbena sestava po starostnih skupinah

Anketa o delovni sili za leto 2008 je pokazala, da je bila izobrazbena sestava žensk najugodnejša v starosti 25–34 let: najmanj dokončano srednješolsko izobrazbo je namreč imelo 92,2 % žensk te starosti (in 90,8 % moških te starosti), od tega jih je 38,4 % doseglo višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (med moškimi 22,4 %).

Povprečno najnižje izobraženi so bili prebivalci v starosti 55–64 let: najmanj dokončano srednješolsko izobrazbo je imelo 64,4 % žensk te starosti (med moškimi te starosti je bilo takih 78,6 %), od tega jih je 15,5 % doseglo višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (med moškimi 16,6 %).

Zgodnja opustitev izobraževanja

Slovenija sodi med države z zelo nizkim deležem mladih, ki imajo dokončano samo osnovno šolo ali celo te ne, in ki niso vključeni v nobeno izobraževanje (v državah članicah EU-27 je bilo leta 2007 takih prebivalcev povprečno 15,2 %). Nekaj jih seveda tudi pri nas že zgodaj opusti izobraževanje. V letu 2008 je bilo takih med 18–24 let starimi osebami le za slabe 3 % žensk (in 7 % moških).


Za študij po srednji šoli se odloča vse več deklet

Do leta 1980 so bile ženske v Sloveniji med študentsko populacijo v manjšini; v petdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo študentk celo manj kot 30 %. Po letu 1980 se je razmerje obrnilo in v študijskem letu 2007/08 je bilo med študenti že skoraj 60 % žensk. Med 98.128 študenti, vpisanimi v visokošolske študijske programe na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih v študijskem letu 2008/2009 v Sloveniji, je bilo 60 % žensk.

Štipendistke

Med vpisanimi dijakinjami in študentkami je leta 2008 prejemalo štipendijo 35,0 % dijakinj in 22,5 % študentk.
Njihova razporeditev je bila glede na kraj njihovega stalnega prebivališča zelo različna. Med dijakinjami je bilo največ prejemnic štipendij v spodnjeposavski statistični regiji – skoraj vsaka dijakinja (in dva od treh vpisanih dijakov), najmanj v osrednjeslovenski statistični regij – 2 dijakinji med 9 vpisanimi (in vsak peti dijak).

Med študentkami je bilo največ prejemnic štipendij iz pomurske statistične regije – vsaka 3. študentka (in vsak 4. študent), najmanj pa v osrednjeslovenski statistični regiji – komaj vsaka 6. študentka (in vsak 7. študent).

Povprečna mesečna vrednost dijaških štipendij v letu 2008 je bila 148 EUR (143 EUR dijakinje, 153 EUR dijaki), povprečna mesečna vrednost študentskih štipendij pa 212 EUR (206 EUR študentke, 223 EUR študenti).

III. Ženske in plače

V letu 2008 je povprečna mesečna bruto plača žensk znašala 92,4 % povprečne mesečne bruto plače moških – torej je bila od njihove nižja za dobrih 110 EUR. Povprečna mesečna bruto plača žensk je v letu 2008 znašala 1.369 EUR (moških pa 1.481 EUR). Seveda gre za povprečja in do razlik prihaja tudi zaradi različne izobrazbene, starostne in poklicne strukture prejemnikov.

Razlika med plačo žensk in plačo moških je bila največja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Bruto plača žensk v finančnih in zavarovalniških dejavnostih v letu 2008 je bila za 33,8 % nižja od plač moških v teh dejavnostih. Približno enaka razlika med plačami je bila v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo; tam so imele ženske v povprečju za 30,6 % nižje plače od svojih kolegov. Povprečne plače moških in žensk so se najmanj razlikovale v dejavnosti promet in skladiščenje, in sicer za 88 EUR v korist žensk. Vendar je bilo žensk med zaposlenimi v tej dejavnosti le za dobro petino in so v povprečju opravljale bolje plačana dela.

Bruto plača žensk je bila višja od bruto plač moških v treh področjih dejavnosti: v gradbeništvu (za 21,7 %), v dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 13,1 %) in v prometu (za 6,5 %).

IV. Ženske in materinstvo

Otroci

Kljub porastu rodnosti v Sloveniji po letu 2003 rojevajo ženske v primerjavi s preteklimi desetletji manj otrok. V letu 2008 se je rodilo največ otrok v samostojni državi Sloveniji – 21.817 živorojenih otrok: 10.691 deklic in 11.126 dečkov, to je za 10 % več kot leta 2007.

Mamice prvorojenčkov vse starejše

Povprečna starost matere ob rojstvu otroka je pri nas leta 2008 presegla 30 let: matere so bile ob rojstvu otroka v povprečju stare 30,1 leta, ob rojstvu prvega otroka pa v povprečju 28,4 leta. Obe vrednosti sta najvišji povprečni starosti mater ob rojstvu otrok pri nas po drugi svetovni vojni. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bila povprečna starost žensk v Sloveniji, ki so prvič rodile, v povprečju manj kot 23 let. Pozneje pa so odločitev za otroka vse bolj odlagale v kasnejša leta.

V letu 2008 so bile najbolj rodna skupina žensk ženske v starosti 28–31 let. Več kot tretjina žensk (34,4 %), ki so v letu 2008 prvič postale matere, je bila starejša od 30 let. Žensk, ki so v letu 2008 rodile prvič in so bile mlajše od 25 let, je bila samo še dobra petina (21,9 % ), tistih, ki so v tem letu rodile prvič in so bile starejše od 35 let, pa je bilo že 7,3 %.

Število živorojenih otrok, ki so bili rojeni zunaj zakonske zveze, je v Sloveniji prvič preseglo polovico vseh živorojenih v letu 2007. V letu 2008 se je ta delež povečal na 52,9 %, k temu so največ prispevale mlade matere.

Vse več očetov na očetovskem dopustu

Število očetov, ki uveljavijo očetovski dopust z očetovskim nadomestilom, se z leti povečuje in od leta 2004 dalje ga prejema več kot 70 vseh očetov. Leta 2004 je ta dopust uveljavilo 12.667 očetov, leta 2005 11.308 očetov, leta 2006 14.098 očetov in leta 2007 15.289 očetov. Leta 2008 je očetovsko nadomestilo prejemalo oz. očetovski dopust izrabilo 15.800 očetov ali za dobre 3 več kot leta 2007, ko je bilo pri nas izplačanih za ta namen nekaj čez 10 mio. EUR (leta 2003 pa dobrih 5 mio. EUR). Leta 2009 se je njihovo število povečalo na 17.534.

Vse več očetov tudi na dopustu za nego in varstvo otroka

Porodniški dopust se nadaljuje z dopustom za nego in varstvo otroka; ta traja praviloma 260 dni in je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka. Lahko ga uveljavljata eden ali oba starša, pod zakonsko določenimi pogoji pa tudi druga oseba. Leta 2006 je v Sloveniji ta dopust uveljavilo 921 očetov, leta 2007 1.008, leta 2008 1.125 očetov, leta 2009 pa že 1.382 očetov.

V. Ženske in brezposelnost

Delež brezposelnih se v Sloveniji povečuje, a med ženskami manj kot med moškimi. Konec decembra 2009 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 46.468 žensk (in 50.204 moški).

Delež žensk med registrirano brezposelnimi je oktobra 2009 padel pod polovico: v primerjavi z oktobrom 2008 znižal z 52,2 % na 48,9 %, decembra 2009 pa se je v primerjavi decembrom 2008 znižal s 50,8 % na 48,1 %. V celotnem letu 2008 je delež brezposelnih žensk znašal 52,8 %, nazadnje pa je bilo žensk med brezposelnimi manj kot 50 % leta 1998. Delež števila brezposelnih žensk se je v Sloveniji začel zniževati aprila 2008, pod 50 % pa se je zmanjšal februarja 2009, decembra 2009 pa je dosegel v zadnjih desetih letih najnižjo vrednost: 48,1 %.

VI. Ženske in življenjska raven

Po podatkih iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih za leto 2008 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12,3-odstotna; to pomeni, da je pod pragom revščine živelo 12,3 % ljudi oz., da letni dohodki 12,3 % prebivalcev tudi po prejemu socialnih transferjev niso zadostovali za dvig nad dohodkovno mejo revščine. S to vrednostjo se je Slovenija uvrstila med osmerico držav EU z najmanjšim tveganjem revščine (v EU-27 je bila stopnja tveganja revščine sicer 17-odstotna), a so za nekatere skupine prebivalstva tudi v Sloveniji vrednosti kazalnika tveganja revščine presegle tiste v EU-27 kot celoti.

Najtežje je starejšim ženskam v najemniških stanovanjih

Slovenija je po tem kazalniku nekoliko presegala povprečje EU (19 %), saj je bila stopnja tveganja revščine pri ženskah, starejših od 65 let, 21-odstotna, za devet odstotnih točk višja kot za celotno prebivalstvo. Enako stopnjo kot Slovenija so imele še Belgija, Irska in Italija. Vendar so v Sloveniji za to starostno skupino bistvene razlike v vrednostih kazalnika tveganja revščine glede na spol (dohodek brez dohodka v naravi): medtem ko se je stopnja tveganja revščine pri toliko starih ženskah v enem letu povečala za 2,7 odstotne točke (vrednost 27,6), se je stopnja tveganja revščine pri toliko starih moških poslabšala le za 0,9 odstotne točke (vrednost 11,7). Torej kar 28 % žensk v starosti nad 65 let živi v revščini in so pri nas med najbolj ogroženimi.

Več>> SURS

(Skupno 21 obiskov, 1 današnjih obiskov)