19. november se kot mednarodni dan moških zaznamuje od leta 1999. Na ta dan se z večjo pozornostjo kot sicer razmišlja o zdravju moških, o izboljšanju odnosov med spoloma, o pomembnosti vloge moških in njihovega prispevka k družbi, v družini, v zakonu ter pri vzgoji in osebnostnem razvoju otrok. Letos so med drugim pogledali, v čem in koliko se moški del prebivalstva Slovenije razlikuje od povprečja v celotni Evropski uniji.

V novici SURS z dne 17. 11. 2021 preberite:

  • 90 % delovno aktivnih oseb z izobrazbo s področja IKT v Sloveniji je moških
    Med 20–24 let starimi prebivalci Slovenije (moškimi) je v letu 2020 bilo 92 % takih, ki so imeli končano vsaj srednjo stopnjo izobrazbe, s čimer se je Slovenija uvrstila kar za 10 odstotnih točk nad povprečje EU; pred njo so bile le tri države, Hrvaška, Irska in Grčija.
    V večini evropskih držav je med osebami, vključenimi v terciarno (višješolsko in visokošolsko) izobraževanje več žensk kot moških. V Sloveniji je v 2020 delež moških med njimi znašal 42 %, v celotni EU pa 46 %. Delež študentov med študentkami in študenti je bil največji v Nemčiji (52 %), najmanjši pa na Švedskem (40 %). V Sloveniji je bilo v 2020 med 25–34 let starimi moškimi 36 % takih, ki so imeli dokončano najmanj višješolsko izobrazbo, kar je malo več od povprečja v celotni EU (35 %).
    V nekaterih poklicih so moški številnejši kot v drugih. Med osnovnošolskim učiteljstvom jih je na primer v Sloveniji le 12 %, med osnovnošolskim strokovnim osebjem 13 %. Močno pa prevladujejo predvsem v tehničnih poklicih. Med delovno aktivnimi osebami z izobrazbo s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) jih je bilo v EU v 2020 83 %, v Sloveniji pa kar 90 %.
  • Med moškimi z otroki je stopnja delovne aktivnosti višja kot med moškimi brez otrok
  • Moški imajo nižjo pričakovano življenjsko dobo, vendar ocenjujejo svoje zdravje z boljšimi ocenami kot ženske
(Skupno 19 obiskov, 1 današnjih obiskov)