SURS je objavil novico o proseljevanju ob mednarodnem dnevu migrantov:

V zadnjih 50 letih se v Slovenijo letno praviloma več ljudi priseli, kot se jih iz nje odseli. Sredi leta 2009 je bil med prebivalci Slovenije vsak osmi rojen v tujini, torej priseljen.

18. decembra obeležujemo mednarodni dan migrantov. Na ta dan leta 1990 je Skupščina Združenih narodov sprejela Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic migrantov na delu in članov njihovih družin. Za mednarodni dan migrantov pa ga je razglasila 4. decembra 2000, in sicer zaradi vse večjega števila mednarodnih selivcev po vsem svetu.
Po zadnjih ocenah Združenih narodov je bilo junija 2005 med vsemi prebivalci na svetu skoraj 190 milijonov mednarodnih selivcev.

Slovenija več kot pol stoletja država priseljevanja

V Slovenijo se že več kot 50 let letno več ljudi priseli, kot se jih iz nje odseli.
V obdobju 1999–2004 je selitveni prirast v Sloveniji letno v povprečju znašal okoli 1,3 osebe na 1000 prebivalcev. Opažamo, da se po vstopu Slovenije v EU neto priseljevanje v državo povečuje. Vrednosti selitvenega prirasta so se v prvih dveh letih po našem vstopu v EU v primerjavi z leti pred tem povečale za več kot dvakrat, v letu 2007 in 2008 pa za več kot šestkrat. V letu 2008 se je število prebivalcev Slovenije zaradi priseljevanja povečalo za 18.584 oseb oz. 9,2 osebe na 1000 prebivalcev. Selitveni prirast je bil v letu 2008 deveto leto zapored pozitiven izključno zaradi k nam priseljenih tujcev, saj so se državljani Slovenije v tem obdobju v večjem številu odseljevali v tujino, kot so se priseljevali v Slovenijo.
Slovenija je tudi po svojem vstopu v EU migracijsko povezana s preostalimi državami, nastalimi na ozemlju nekdanje Jugoslavije.

Med priseljenimi več delovno aktivnih kot med prebivalci, rojenimi v Sloveniji

Tujci se v Slovenijo priseljujejo predvsem iz ekonomskih razlogov, zato med njimi prevladujejo delovno aktivne osebe. Večina tujcev (skoraj 65 %), ki so se priselili v Slovenijo v obdobju 2005–2007, si je v letu, v katerem se je priselila, našla zaposlitev ali delo. Tudi sicer je delež delovno aktivnih med prebivalci Slovenije, rojenimi v tujini, nekoliko višji od deleža delovno aktivnih med prebivalci Slovenije, rojenimi v Sloveniji. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bilo konec leta 2006 med delovno sposobnimi prebivalci Slovenije (starost 15–64 let), rojenimi v tujini, delovno aktivnih 58,9 %, med delovno sposobnimi prebivalci Slovenije, rojenimi v Sloveniji, pa je bilo delovno aktivnih 56,6 %.

Izobrazbena struktura priseljenih v Slovenijo se pomembno razlikuje od domače delovne sile

Slovenija na splošno že desetletja privablja nizko izobraženo delovno silo. Statistični podatki kažejo, da se izobrazbena sestava priseljenih tujcev ohranja.
Tako se izobrazbena sestava aktivnih prebivalcev Slovenije, ki so bili rojeni v tujini, pomembno razlikuje od izobrazbe aktivnih prebivalcev, rojenih v Sloveniji. Po zadnjih razpoložljivih podatkih so konec leta 2005 med aktivnimi prebivalci, rojenimi v Sloveniji, prevladovali srednješolsko izobraženi, in sicer jih je bilo 60 %; malo manj kot 18 % pa je bilo med njimi oseb z osnovnošolsko izobrazbo ali nižjo od te. Med aktivnim prebivalstvom, rojenim v tujini, pa sta bila deleža oseb z osnovnošolsko izobrazbo ali nižjo od te in oseb s srednješolsko izobrazbo približno enaka: 43 % teh oseb je imelo končano osnovno šolo ali manj, 46 % pa srednjo šolo.

Več>> Novica SURS

(Skupno 28 obiskov, 1 današnjih obiskov)