Prehod iz izobraženja na trg dela za večino ni lahek, še posebej pa je težko, če se mlad človek znajde na trgu dela v vlogi brezposelne osebe, velikokrat brez ali skoraj brez delovnih izkušenj, včasih celo s previsoko izobrazbo in s prevelikimi pričakovanji.

Prelomno obdobje

Prehod iz izobraževanja na trg dela je v življenju posameznika prelomno obdobje; s seboj prinaša novo odgovornost, nove zadolžitve, nove življenjske vloge. Starost oseb ob tem prehodu se dviga; mladi namreč podaljšujejo študij, da se tako izognejo statusu brezposelnosti, kajti zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj so v primerjavi z drugimi iskalci zaposlitve težje zaposljivi. Veliko mladih se zato odloči za nadaljevanje študija, a to jih lahko privede v začaran krog, saj lahko povzroči to, da postanejo še težje zaposljivi. Visoka stopnja izobrazbe brez delovnih izkušenj namreč pri delodajalcih ni posebno cenjena. Vendar se mladi brezposelni hitreje zaposlujejo kot starejši, ker so prilagodljivejši in pripravljeni sprejeti različne zaposlitve. V drugem četrtletju 2009 so tako mladi brezposelni (15–34 let) delo iskali dobrih 9 mesecev, brezposelni, ki so bili starejši od 34 let, pa približno leto in pol.

Izobraževanje, izobrazbena sestava

Med mladimi v starostni skupini 15–34 let je bilo spomladi 2009 23 % takih, ki so imeli končano osnovno šolo, 60 % takih, ki so imeli končano srednješolsko izobrazbo, 17 % pa takih, ki so imeli končano višješolsko izobrazbo ali višjo od te. Približno polovica oseb v tej starostni skupini je v drugem četrtletju 2009 nadaljevala študij; 58 % teh mladih je študij nadaljevalo na vsaj višješolski ravni (najprivlačnejši je bil študij, s katerim se pridobi visoka univerzitetna izobrazba), 39 % teh mladih je zaključevalo eno izmed srednjih šol, nekaj pa je bilo tudi takih, ki so končevali osnovno šolo (najverjetneje je šlo za 9. razred devetletke). Med mladimi, ki so se odločili za nadaljevanje izobraževanja, je bilo nekoliko več žensk kot moških.

Delo med izobraževalnim procesom

Veliko mladih v starosti 15–34 let se seznani z delom že med šolanjem oz. študijem. V drugem četrtletju 2009 je bilo takih mladih, ki so že delali, več kot polovico. Skoraj vsi med njimi so delali vsaj mesec dni na leto; 75 % izmed teh mladih je delalo preko študentskega servisa, 5 % jih je opravljalo obvezno šolsko prakso, 20 % pa jih je delalo oboje (torej so opravljali delovno prakso in delali tudi preko katerega od številnih študentskih servisov v Sloveniji).

Delo po izobraževalnem procesu

Skoraj 70 % oseb izmed tistih, ki so sodelovale v priložnostnem modulu, je po prenehanju izobraževanja opravljalo kako delo, in sicer je to delo trajalo vsaj tri mesece; slabih 40 % izmed teh oseb je to delo našlo s pomočjo družine ali prijateljev, 17 % se jih je javilo na razpis, objavljen v tisku ali na internetu, in bilo pri tem uspešnih; 11 % teh oseb je delo dobilo preko študentskega servisa. To lahko razumemo tudi kot dokaz za to, da študentski servisi ponujajo negotovo, priložnostno ali prekerno delo in da to le izjemoma vodi v varno zaposlitev.

Dobra polovica med zgoraj obravnavanimi osebami je to delo opravljala tudi še v času anketiranja, preostala slaba polovica pa je to delo po treh mesecih prenehala opravljati, in sicer iz različnih razlogov. Večina oseb iz druge skupine, 71 %, je bila dotlej zaposlena v podjetju, družbi, organizaciji ipd., skoraj 16 % jih je delalo preko študentskega servisa, nekaj več kot 11 % pa jih je delalo po pogodbi. Skoraj vsi (96 %) so imeli delo s polnim delovnim časom. In kakšen status so imele te osebe v času anketiranja, torej v drugem četrtletju 2009? Največ, dobrih 60 % jih je bilo spet delovno aktivnih, skoraj 26 % je bilo brezposelnih, 10 % pa neaktivnih.

Osebe, stare 15–34 let, ki v štirih tednih pred anketiranjem niso bile vključene v izobraževanje, Slovenija, 2. četrtletje 2009 (v %)

Osebe, stare 15–34 let, ki v štirih  tednih pred anketiranjem niso bile vključene v izobraževanje, Slovenija, 2. četrtletje 2009 (v %)

Metodološko opozorilo

V drugem četrtletju 2009 smo v vprašalnik za raziskovanje Anketa o delovni sili dodali nekaj vprašanj, na podlagi katerih smo želeli pridobiti podatke o vključevanju mladih na trg dela. Na ta dodatna vprašanja so odgovarjali vsi izbrani prebivalci v starostni skupini 15–34 let. Ker se je t. i. priložnostni (ad hoc) modul izvajal v vseh državah članicah EU hkrati, so podatki, ki smo jih tako pridobili, mednarodno primerljivi.

Avtorica: Irena Svetin

Več SURS

(Skupno 32 obiskov, 1 današnjih obiskov)