V Evropi je 26. 9. posvečen jezikom od leta 2001. Ta dan je bil razglašen za evropski dan jezikov na podlagi sklepa Sveta Evrope, kar kaže, da se EU se zaveda pomembnosti jezikovnega izražanja in poleg znanja maternega jezika poudarja tudi učenje tujih jezikov.

Večkulturnost se krepi z jezikovnimi delavnicami in vključevanjem tujih otrok v slovenske vrtce

To kažejo tudi primerjave statističnih podatkov:

V slovenskih vrtcih se je na primer v letu 2011 v okviru obogatitvenih oz. dodatnih dejavnosti učilo tujega jezika 3.799 otrok ali približno kar štirikrat več kot v letu 2006.

Slovenske vrtce obiskuje tudi čedalje več tujih otrok, kar je posledica selitev prebivalcev. V letu 2006 je bilo vanje vključenih 77 tujih otrok (med temi jih je bilo 16 iz EU), do leta 2015 pa je to število naraslo na 905 (82 iz EU), kar pomeni, da se je pojav povečal za več kot enajstkrat.

Slovenci tudi v zadnjem desetletju od tujih jezikov v največjem številu govorimo angleško in največ nas ta tuji jezik tudi najbolje obvlada

Po zadnjih podatkih (ti so iz leta 2014) se je v okviru rednega osnovnošolskega programa učilo prvega tujega jezika 109.699 osnovnošolcev; 97 % teh otrok, torej velika večina, se je učilo angleščine. Od tistih, ki so se učili tudi drugega tujega jezika, pa se jih je največ, 92 %, učilo nemščine. Med jeziki okolja je po številu tistih, ki so se jih učili, izstopal italijanski jezik; učilo se ga je okoli 82 % od vseh, ki so se učili jezika okolja. Od učencev, ki so se učili tujih jezikov fakultativno, se jih je v letu 2014 učilo angleščine približno polovico; 41 % se jih je učilo nemščine, 3 % italijanščine, 2 % francoščine, preostali pa še drugih manj pogostih jezikov; 11 učencev se je v slovenskih osnovnih šolah v tem letu učilo latinščine.

V srednjih šolah se je v letu 2014 enega oz. prvega tujega jezika učilo 72.414 dijakov, drugega oz. dveh tujih jezikov 39.330 in tretjega oz. treh tujih jezikov 4.173 dijakov. Prvi tuji jezik je bil tudi za veliko večino dijakov, za 95 %, angleščina. Od tistih, ki so se učili tudi drugega tujega jezika, so z 68 % prevladovali tisti, ki so se učili nemščine. Med tistimi, ki so se učili tudi tretjega tujega jezika, pa je bilo največ takih, ki so se učili latinščine, in sicer približno 28 %.

Tudi podatki o jezikovnem izobraževanju odraslih iz let od 2013 do 2015 so pokazali, da tudi število odraslih, ki se učijo tujih jezikov, narašča: v letu 2013 jih je bilo 22.266, naslednje leto za 1.212 več, leta 2015 pa 28.827 (ali skoraj za tretjino več kot v letu 2013). V letu 2015 se je največ teh prebivalcev učilo angleščine (36 %), nato nemščine (28 %), slovenščine kot tujega jezika (15 %), italijanščine (7 %), francoščine (nekaj več kot 4 %) in drugih jezikov.

Slovenci smo po znanju tujih jezikov med prvo četrtino evropskih držav

Kakšna pa je bila stopnja znanja tistega tujega jezika, ki ga je posameznik v RS najbolje obvladal, in kolikšni so bili odstotki prebivalcev s približno enakim znanjem?

V 2011 je bilo sposobnih govoriti tuji jezik 30,8 % posameznikov v RS (povprečje za celotno EU: 20 %); 41,4 % jih je tuji jezik govorilo dobro (povprečje za EU: 35,1 %), 27,8 % pa pravilno (povprečje za EU: 44,9 %). Razveseljivo je, da se odstotek zadnjih dviga; v 2007 je znašal 21,5 %.

Kako pa se uvrščamo prebivalci Slovenije med drugimi Evropejci po številu tistih, ki obvladajo več tujih jezikov?

Tudi število teh se povečuje. V 2007 jih je tri ali več tujih jezikov govorilo 34,6 %, v 2011 pa 44,9 %; s tem podatkom smo se uvrstili precej nad povprečje celotne EU (8,8 %). Med posameznimi državami članicami pa smo se s tem podatkom uvrstili na četrto mesto (za Luksemburžani, Finci in Norvežani), saj je skoraj polovica Slovencev, starih od 18 do 69 let, govorila tri ali več tujih jezikov. Tudi po odstotku tistih, ki so obvladovali dva tuja jezika, smo bili z 32,6 % nad povprečjem celotne EU (21,1 %), to je za 11,5 odstotne točke.

Vir: SURS, 19. 9. 2017

(Skupno 18 obiskov, 1 današnjih obiskov)