V luči nedavno predstavljenih priporočil Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Sloveniji za področje izobraževanja ter številnih ekonomistično-stroškovnih pogledov na vzgojo in izobraževanje je SVIZ natančneje preveril javno dosegljive podatke in primerjave o vlaganju v izobraževanje ter o razmerjih med številom učencev in učiteljev. Ti podatki kažejo povsem drugačno sliko, kot jo predstavljajo ti, ki predlagajo reorganizacijo obveznega izobraževanja, povečanje številčnosti razredov, združevanje in zapiranje nekaterih šol in zmanjševanje števila zaposlenih.

V teh dneh javnosti že predstavljeni podatki (vir: Education at a glance 2010 in rezultati raziskave PISA) glede slovenskega vlaganja v osnovne in srednje šole ter rezultatov v mednarodnih preizkusih znanja so ovrgli trditve, da Slovenija v douniverzitetno izobraževanje vlaga nadpovprečno, dosega pa podpovprečne rezultate.

Podatki Eurostat-a za leto 2008 glede števila učencev na učitelja kažejo, da je naša država približno v sredini primerjanih držav; med 33 državami iz Evrope, ZDA in Japonsko ima nižje razmerje pri številu učencev na enega učitelja 15 držav, v 17 pa so razredi številčnejši kot pri nas.

Zelo podobne podatke najdemo tudi v publikaciji Eurydice Pomembne teme v izobraževanju v Evropi 2009 (Key Data on Education in Europe 2009), kjer sta objavljeni primerjavi med številom učencev na posameznega učitelja v osnovnih in srednjih šolah. Tudi glede na te podatke je Slovenija uvrščena približno v povprečje. Ob tem je zanimiv še podatek, da se je med vsemi primerjanimi državami zgolj pri nas od leta 2001 do 2006 v osnovnih šolah razmerje med številom učencev in učiteljev povečalo (en učitelj je leta 2001 poučeval povprečno 13,1 učenca, leta 2006 pa 14,9), medtem ko je v preostalih evropskih državah to število upadlo.

Celotni prispevek: SVIZ, 26. 2. 2011

(Skupno 13 obiskov, 1 današnjih obiskov)