Civilna iniciativa Kakšno šolo hočemo je 11. novembra pripravila javno tribuno o učbenikih. Udeležence je najprej pozdravila ministrica Stanislava Cankar Setnikar. Poudarila je, da bo ta mandat prežet s spreminjanjem šolske zakonodaje. Zato bo treba spremeniti tudi koncept; zanj pa bo treba pridobiti široko soglasje stroke in javnosti, katere dejavnejši in ustvarjalnejši del je tudi civilna iniciativa.

Uvodne predstavitve so imeli Manca Košir, Jožica Frigelj, Miha Kovač, Anton Meden in Ranka Ivelja. Manca Košir se je navezala na ministrico in poudarila, da učitelji svoj del odgovornosti morajo sprejeti; ampak država naj se tudi potrudi in naj ne zareže v njihove socialne pravice in strokovne pristojnosti. Jožica Frigelj je najprej potarnala nad apatijo, saj je odziv na pobude civilne iniciative čedalje manjši, nato pa razgrnila konkretne probleme, ki jih imajo pri rabi učbenikov učenci in učitelji.

Miha Kovač je pojasnil in z raziskavami utemeljil, da sta branje z ekrana in branje s papirja spoznavno različni dejavnosti, zato je bilo pričakovanje o hitri zamenjavi knjižnih z e-učbeniki preuranjeno. Slovenske učbeniške razmere je opisal kot kaotične, negospodarne in nedomišljene. Sodeloval je že v več komisijah, ki so pripravljale rešitve, a ko bi jih morali uresničiti, so se zamenjale vlade. O e-učbenikih ga je zanimalo, koliko jih učenci uporabljajo. Napovedal je mednarodno učbeniško konferenco, ki bo  7. in 8. marca 2015 v Ljubljani.

Anton Meden se je spomnil sveta praktikov pri ministrstvu, ki je deloval pred desetimi leti. Upa, da se je gradivo ohranilo, ker ponuja dobra izhodišča tudi za sedanje čase. Učbenikom očita 5 P-jev: preštevilno, preobsežno, predrago, prezahtevno, pretežko. Predlagal je izdelavo meril za kakovosten učbenik in se vprašal, ali je za učenca koristneje v učbenik pisati ali iz njega izpisovati. Ranka Ivelja se je zavzela za premišljene, s vendarle hitre spremembe. Opozorila je, da ocen učbenikov v javnosti praktično ni; če pa so, se sprevržejo v ostre in izključujoče polemike. Duhovito je pripomnila, da je vsaka leposlovna knjižica predmet časopisne kritike, učbenik, ki ga bere na tisoče učencev, pa ne.

V drugem delu so dobili priložnost tudi udeleženci iz občinstva. Razgrinjali so tako splošne učbeniške težave kot tudi tiste, ki izhajajo iz njihovega konkretnega delovnega okolja.

 

Vir>> novica SIO

(Skupno 24 obiskov, 1 današnjih obiskov)