Mi smo univerza vabi na javno tribuno: Študent kot delavec: Študij kot (neplačano) delo v sredo, 20. 4. 2011, ob 16.00, na Fakulteti za družbene vede, v Veliki predavalnici.
»Trenutni politični problem študentskega gibanja ni v odnosu študent-delavec, v iskanju povezave z delavskim razredom, preprosto zato, ker študenti so delavci. […] Nasprotno, zoperstaviti se mora kapitalistični strategiji nadzora v času univerzitetne krize, ki se vzpostavlja skozi prekarizacijo študentk in študentov.«
/George Caffentzis/
Nekoč tako opevana študentska leta, ki naj bi zagotavljala relativno brezskrbnost, in časi, v katerih je bila glavna obveznost študentov študij, so danes preteklost. Status študenta vedno bolj postaja sinonim za študentsko delo prek napotnic, saj študentje ne živijo od zraka in tudi stroški študija, med katerimi je eden večjih najemnina, zahtevajo vedno višje vsote denarja. Štipendije, ki so na voljo, so vezane na posebne statuse, kot so socialni položaj družine ali izjemen učni uspeh ter izjemna nadarjenost, in tako niso ne univerzalno dostopne ne dovolj visoke, da bi omogočale finančno neodvisnost. Zato študentje bremenijo denarnice staršev ali pa status študenta koristijo za študentsko delo. V nasprotju s temi eksistenčnimi dejstvi se študente velikokrat označuje za nedelavne in v primerih, ko ne sprejmejo dela, ki nima nikakršne povezave z njihovim študijem, celo za lene.
Sistem negotovih oblik dela, ki jih opravljajo študentje, se ne pojavlja samo v gospodarstvu, temveč je vedno bolj priljubljen tudi v javnem sektorju in znotraj visokega šolstva. Vedno več je primerov, ko študentje v sklopu študijskih obveznosti opravljajo neko delo – denimo raziskovalno ali pedagoško delo, obdelovanje podatkov, prevajanje itn. – vendar zanj niso niti plačani niti jim niso priznane avtorske pravice. Delo študenta si prilasti izvajalec študijskega procesa, študentje pa so izkoriščani kot nevidna in neplačana delovna sila. Moramo se odločno zavzeti za to, da se tudi študij sam obravnava kot delo in s tem odpreti problematiko koncepta študenta kot delavca.
Na javni tribuni si želijo izmenjati čim več izkušenj in idej, najti učinkovito organizacijsko formo boja za pravice študenta kot delavca ter artikulirati konkretne politične zahteve in predloge. Izmenjava informacij mora teči neovirano med vsemi, zato so javne tribune na plenumih odprte za prispevke vsakogar. Ko moderator na začetku vsake tribune pozove k individualnim prispevkom na njeno temo, se najavi z imenom, priimkom in naslovom prispevka.
Vir in več informacij: dpu.mirovni-institut.si
