V  četrtek 20. marca 2013 je Univerza v Ljubljani v sodelovanju s CMEPIUS-om pripravila posvet, namenjen predstavitvi osnutka nacionalnega ogrodja kvalifikacij, predloga zakonske ureditve tega področja in strokovne predstavitve slovenskega ogrodja, njegovih značilnosti ter zlasti visokošolskega dela ogrodja. 

V drugem delu je bila predstavljena nacionalna kontaktna točka ter struktura registra nacionalnih kvalifikacij, ki se vzpostavlja po posameznih področjih (KLASIUS-P).

Republika Slovenija je na podlagi predloga nacionalnega ogrodja že pripravila nacionalno  poročilo o ogrodju in nadaljnjih postopkih sprejemanja ustrezne zakonodaje ter o povezavi slovenskega ogrodja kvalifikacij z Evropskih ogrodjem kvalifikacij za vseživljenjsko učenje. Poročilo je trenutno v obravnavi na ustreznih telesih EU.

Slovensko ogrodje kvalifikacij predvideva 10 ravni, pri čemer se v zadnjih 6 ravni umeščajo terciarne in visokošolske kvalifikacije. Vse informacije o ogrodju bodo na voljo domači in tuji javnosti na spletnih straneh nacionalne referenčne točke (Centra za poklicno izobraževanje), ki bo urejal in upravljal s podatki o ogrodju in kvalifikacijah in skrbel za njihovo objavo (http://www.nok.si/).

Trenutno potekajo aktivnosti razvrščanja kvalifikacij po posameznih področjih v skladu z dogovorjeno metodologijo, pri čemer sodelujejo CPI, SURS, NAKVIS ter posamezna strokovna združenja. Kvalifikacije se razvršča v register, ki bo javno objavljen v slovenskem in angleškem jeziku (in bo povezan z EU registrom kvalifikacij, v katerega se trenutno vključuje 16 držav članic EU) in bo predvidoma vseboval podatke o nacionalnih kvalifikacijah, ki so relevantne za trg dela. 

Vsaka kvalifikacija je, poleg KLASIUS – P opredelitve, predstavljena še z naslednjimi značilnostmi: ime kvalifikacije, vrsta izobraževanja, trajanje programa za pridobitev kvalifikacije in število pridobljenih kreditnih točk ECTS, raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, učni rezultati, ocenjevanje in zaključevanje sistem ocenjevanja, napredovanje po programu in pogoj za pridobitev javne listine), izvajalci in prehodnost v višje ravni izobraževanja ali usposabljanja. 

Glede na to, da opisi kvalifikacij vsebujejo nekaj po zakonu obveznih sestavin študijskih programov, gre med njimi poudariti zlasti učne rezultate, oziroma cilje programov, ki predstavljajo temelj ustreznosti razvrščanja programov na ravno ogrodja. Cilji v akreditiranih visokošolskih študijskih programih predstavljajo pričakovane učne rezultate za vsakega diplomanta tega programa in ločujejo programe med seboj, so pa tudi skupna točka preverjanja kakovosti posameznega programa, njegove izvedbe in relevantnosti za delovno in širše družbeno okolje. Temu delu študijskega programa, ki je tako izhodišče kot cilj visokošolskega študija na posameznem področju, zato velja  nameniti posebno pozornost tako pri akreditaciji novih programov, kot pri podaljševanju akreditacije.

Vir: UL, 26. 3. 2013

(Skupno 13 obiskov, 1 današnjih obiskov)