Univerza v Mariboru je objavila spročilo javnosti:

“Vlado RS pozivamo, da končno prične spoštovati in upoštevati Nacionalni program visokega šolstva (NPVŠ), ki je edini uradni in zavezujoči dokument, na katerega smo se univerze dolžne ozirati pri načrtovanju in izvajanju študijskih programov. V uvodu NPVŠ je zapisana naslednja pomembna ugotovitev, namreč, da »izobraženost slovenske populacije na terciarni ravni ne zadošča ambicioznim projekcijam potreb naše družbe«, in tudi, da »v primerjavi z razvitejšimi državami Evropske unije ali z državami OECD zaostajamo v izdatkih za visoko šolstvo in za znanstveno raziskovanje«. Hkrati ta dokument tudi zavezujoče zagotavlja, da bomo »za visokošolsko in znanstvenoraziskovalno dejavnost namenili mednarodno primerljiv delež BDP, kar pomeni, da se morajo povečati celotna sredstva za visokošolsko dejavnost. Pri tem bodo jasno določene vloge in cilji visokošolskih institucij.« To pa ni zavezujoče le za univerze, ampak tudi za Vlado RS, vendar tega očitno ne razumejo tako, saj bi sicer pristopili k strategiji razvoja visokega šolstva, ki bi lahko bila temelj tudi za ukrepe v krizi. K pripravi in sodelovanju pri tej strategiji pozivamo vse od trenutka, ko so bili predstavljeni zgolj varčevalni ukrepi, ki nas od zapisanega v Nacionalnem programu s pospešeno hitrostjo oddaljujejo.

Očitno pa je tudi, da pristojni minister Turk s protestom slovenskih univerz priborjenega amandmaja (6. 12. 2012) ne želi  spoštovati  tako kot je bil zapisan in sprejet v Državnem zboru. S tem amandmajem smo uspeli v predlaganem proračunu predvideni finančni rez za izvajanje  visokošolskega izobraževanja  v letu 2013 zmanjšati iz 21 na  5 milijonov EUR. 

Nerazumljiva pa je tudi pred prazniki, 21. 12. 2012, poslana zahteva ministrstva o 20 % znižanju vpisa na družboslovje in humanistiko. Že v oktobru 2012 smo namreč ministrstvu poslali načrt vpisa za študijsko leto 2013/14 in nanje ni bilo vsebinskih pripomb. Hkrati pa ob zahtevanem znižanju vpisa ministrstvo še naprej vztraja pri sofinanciranju privatnih družboslovnih fakultet. Financiranje teh seveda ne bi smelo biti predmet javnega denarja, saj gre za izobraževalne podjetnike, ki morajo delovati na trgu kot vsi poslovni subjekti. To ne pomeni, da nasprotujemo ustanavljanju privatnih fakultet, nasprotujemo le njihovemu financiranju z javnimi sredstvi in s tem siromašimo javno visoko šolstvo.
  
Univerza v Mariboru je že pred varčevalnimi ukrepi vlade v letu 2012 izdelala podrobno analizo študijskih programov in se lotila odpravljanja podvajanj vsebin na ravni predmetov in programov. Tudi vpisna mesta smo zmanjševali že v preteklih letih. Za tekoče študijsko leto 12/13  za 14 %, za leto 13/14, ki ga bomo pričeli vpisovati sedaj, pa še za dodatnih 8%.
 
Univerze niso muhe enodnevnice, in za njih, kakor tudi za državo, trenutni podatki o zaposljivosti posameznih izobrazbenih profilov, predvsem družboslovnih, ne povedo kakšne bodo dejanske potrebe po kadrih čez pet let in več. Za takšno oceno bi tudi bila potrebna kompleksna analiza, ki bi bila eden od upoštevanja vrednih parametrov strategije razvoja visokega šolstva. Zato še enkrat pozivamo ministrstvo in Vlado RS: pristopimo k strategiji razvoja visokega šolstva brez fig v žepu in  prikritih namenov,  ampak z namenom razvoja in napredka nacije.”

Vir: UM, 18. 1. 2013

(Skupno 17 obiskov, 1 današnjih obiskov)