Z zagotavljanjem različnih dejavnosti in virov (bodisi v tisku bodisi na spletu) za vse starostne skupine in vse ravni pismenosti, knjižnice lahko veliko prispevajo k podpiranje bralne kulture in razvoju pismenosti prebivalstva.

To je potrdil tudi UNESCOV Inštitut za vseživljenjsko učenje (UIL). Izdal je poročilo o tem, kako lahko knjižnice pomagajo pri spodbujanju razvoja pismenosti na nacionalni ravni (.pdf). Vključuje tudi priporočila za oblikovalce politik, med drugim so to vključiti knjižnice v politični dialog pri razvijanju pismenosti, omogočiti knjižnicam, da prispevajo k opismenjevanju okolja, institucionalizirati profesionalizacijo in vlagati v stalno usposabljanje knjižničnega osebja ter uporabiti podatke, ki jih knjižnice zagotavljajo, za boljšo informiranost ustvarjalcev politike in za usklajevanje prizadevanj za večanje pismenosti različnih interesnih skupin.

Knjižnice so lahko odlični partnerji pri ozaveščanju o pomembni vlogi posameznika ter njegovega ožjega in širšega okolja pri razvijanju pismenosti tako pri otrocih kot pri odraslih. Ponujajo vire za mlade in odrasle na vseh ravnem pismenosti, podpirajo pa tudi odrasle z manj razvitimi spretnostmi.

Vir: ACS, 18. 1. 2017

(Skupno 14 obiskov, 1 današnjih obiskov)