Vlada Republike Slovenije je 10. marca letos sprejela dva pomembna strateška dokumenta za obdobje naslednjih deset let, in sicer resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva ter resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije. Po besedah ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča obe resoluciji ohranjata visoke ambicije, predvsem pa določata dvig deleža BDP za obe področji.

Delež sredstev za visoko šolstvo naj bi tako s sedanjih 1,2 odstotka BDP do leta 2020 povečali na dva odstotka, delež sredstev za raziskave in razvoj pa bi z zdajšnjih skoraj 0,9 odstotka dvignil na 1,2 odstotka BDP. Takšno povečanje naj bi bilo po mnenju visokošolskega ministrstva nujno, če želimo spodbuditi kakovost, povečati mobilnost, internacionalno vpetost ter mednarodno privlačnost slovenskega visokošolskega in raziskovalnega prostora. Z obema resolucijama želijo predvsem okrepiti avtonomijo javnih zavodov in hkrati povečati stopnjo njihove odgovornosti ter povečati učinkovitost porabe sredstev. Ker je bil problem dosedanjih resolucij neuresničevanje v njih zapisanih ukrepov, so v oba tokratna dokumenta zapisali natančne ukrepe, nosilce in roke za njihovo izvedbo. Gregor Golobič predvideva, da bo državni zbor obe resoluciji obravnaval in tudi sprejel na aprilski seji.

Javna razprava o resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva se je sicer začela že septembra lani in je zajela večji del strokovne in zainteresirane javnosti. Med predlogi je na največje nasprotovanje naletela institucionarna binarnost, s katero bi se univerzitetne študijske programe izvajalo samo na univerzah, za visokošolski strokovni študij pa bi šli v ustanovitev t. i. politehnik. S tem je želelo ministrstvo tudi zajeziti pritiske v smeri ustanavljanja vse več univerzitetnih središč.

Več o vsebini sprejetih dokumentov si lahko preberete tudi na spletnih straneh Vlade ter časnikov Delo in Dnevnik.

Vir: SVIZ, 11. 3. 2011

(Skupno 17 obiskov, 1 današnjih obiskov)