Vlada se je na seji 24. decembra seznanila  z informacijo o poteku projekta Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK II). Dala je soglasje k predlogu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za razvezo vseh pogodb in pripadajočih aneksov v zvezi z načrtovanjem  nove Narodne in univerzitetne knjižnice, ki jih je MVZT sklenilo  z avtorjem Markom Mušičem, Ateljejem Marko Mušič d.o.o. in IBE d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring. Obenem je MVZT naložila, da začne z novim postopkom za izbiro ustrezne rešitve za novo načrtovano stavbo NUK II ter  da v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo pripravi spremembe oziroma dopolnitve Zakona o izgradnji Univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

Projekt izgradnje nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice poteka že več kot dve desetletji, vendar do njegove končne realizacije v tem času ni prišlo. Ob večkratnih menjavah in spremembah projektne dokumentacije je le-ta v sedanji obliki sicer delno pripravljena do 1. faze za pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar na račun siromašenja oziroma krčenja prvotne natečajne rešitve avtorja Marka Mušiča s sodelavci iz leta 1989. Arheološka dela so dokončana v 78,45 odstotnem deležu,  pridobljena so zemljišča za t.i. prvo fazo gradnje. Po desetletjih usklajevanj je projekt arhitekturno, oblikovno, vsebinsko in funkcionalno vprašljiv, tako zaradi informacijsko – tehnološkega razvoja knjižničarstva, ki terja drugačna izhodišča, pristope in rešitve, kot tudi z vidika umeščenosti v prostor, ekonomike in  energijske učinkovitosti gradnje.  Ocena ministrstva je, da je dosedanji  obseg izvedbe projekta dosegel med 10 do 15 odstotkov celotnega deleža.

Prva pogodba z arhitektom Markom Mušičem s sodelavci je bila sklenjena leta 1996. V naslednjih letih je bilo sklenjenih še devet aneksov k tej pogodbi in sicer za predelave oziroma spremembe projektne dokumentacije, zadnji aneks je bil sklenjen 22.09.2008. V letu 2008 je bila sklenjena pogodba s projektantom IBE d.d. za izdelavo in novelacijo projektne dokumentacije, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo gradbenih del. V oktobru 2008 so bila s strani naročnika ustavljena vsa dela pri izdelavi projektne dokumentacije.

Računsko sodišče RS je v revizijskem poročilu z dne 28.02.2008 podalo mnenje, da naročnik ne zagotavlja pogojev za uspešno in učinkovito izvedbo projekta. Ob pregledu stanja projekta je ugotovilo za skupno revaloriziranih 29,3 milijona evrov stroškov od leta 1991 do konca leta 2007, čeprav se sama gradnja sploh še ni začela.  

V aprilu 2009 je enainštirideset priznanih slovenskih arhitektov na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo naslovilo pismo, v katerem so podpisniki izrazili mnenje, da se NUK II ne bi smel graditi po skoraj dvajset let starih načrtih in podprli razmišljanje o  razpisu novega mednarodnega arhitekturnega natečaja.

V juniju 2009  sta na pobudo ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo svoje mnenje o projektu podala tudi ugledna strokovnjaka, Kenneth Frampton, profesor teorije in zgodovine arhitekture na univerzi Columbia v New Yorku in profesor Luis Fernádez-Galiano iz Politehnične univerze v Madridu. V svoji skupni oceni, ki sta jo posredovala ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, sta odsvetovala izvedbo projekta  po obstoječi rešitvi in predlagala revizijo programske naloge ter  razpis novega natečaja.

V preteklih mesecih je MVZT organiziralo več sestankov na temo poteka projekta  s  predstavniki Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), Centralne tehniške knjižnice (CTK) , Univerze v Ljubljani (UL) in  Ministrstva za kulturo. Skupni zaključek vseh teh srečanj je  izpostavljen dvom v aktualnost  veljavnih programskih izhodišč ob upoštevanju tako dolgega poteka priprav projekta in dejstva, da smo v obdobju hitrega razvoja informacijsko komunikacijskih tehnologij in digitalizacije gradiv.  Vse našteto   neposredno vpliva na drugačen uporabniški in tehnološki vidik organizacije sodobnih knjižnic. Izdelava nove programske naloge in korenita racionalizacija projekta je  smiselna tudi zaradi spremenjenih  makroekonomskih razmer,   spremenjenih virov financiranja ter omejenih prostorskih možnosti na  zemljišču,  predvidenem za gradnjo. Izpostavila se je tudi dilema ali  v programski sklop nove Narodne in univerzitetne knjižnice  umestiti  CTK in Osrednjo humanistično knjižnico (OHK) ali ne.  Skupni zaključek je, da bi se prostorska problematika CTK in OHK reševala na  ustreznejših lokacijah  oziroma bi bili na tej lokaciji knjižnici realizirani po pridobitvi preostalih zemljišč v 2. fazi gradnje, vendar kot ločeni funkcionalni enoti.

Na podlagi navedenega Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da začne s pripravo novih izhodišč in razpisom novega mednarodnega arhitekturnega natečaja. Tako bi se lahko gradnja  pričela v letu 2011,  ob izpolnjenem pogoju zagotovitve finančnih sredstev. Pristojno ministrstvo namreč ne razpolaga z virom financiranja za izgradnjo projekta. Operativni program za črpanje sredstev iz evropskih virov je  definiran in odobren. Glede na obseg operativnega programa in vrednost projekta  je začetek  tako pogojen s pridobitvijo novih sredstev iz operativnega programa.

 

Vir>> Novica MVZT

(Skupno 25 obiskov, 1 današnjih obiskov)