Vlada RS je na 124. seji sprejela predlog Zakona o štipendiranju in ga predložila Državnemu zboru RS v obravnavo po rednem postopku. Osnovni namen predloga Zakona o štipendiranju je celovita, pregledna in enotna ureditev štipendiranja v Sloveniji ter s tem vzpostavitev transparentnosti in ustreznega podpornega sistema, ki bo kot pomemben vir informacij dostopen tako štipenditorjem kot štipendistom.

Po predlogu zakona bo državna štipendija namenjena vsem državljanom Republike Slovenije s statusom dijaka oziroma študenta po 18. letu, pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 64 % neto povprečne plače na družinskega člana v istem obdobju, kar trenutno predstavlja okvirno 630 evrov. To pomeni bistveno izboljšanje pogojev, saj zdaj cenzus znaša okvirno 380 evrov.

Osnovni znesek državne štipendije se bo glede na dohodek na družinskega člana gibal od 70 do 190 evrov, ob tem pa bo mogoče k državni štipendiji dobiti še dodatek na oddaljenost in na učni uspeh, ostaja tudi dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami. Dodatek na oddaljenost se giba od 25 do 130 evrov, dodatek na učni uspeh od 16,66 evrov do 40 evrov, dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami bo znašal 50 evrov. Najvišji možni znesek državne štipendije bo tako lahko znašal tudi do 400 evrov.

Osnovni zneski državne štipendije

dohodkovni
razred
povprečni mesečni dohodek na osebo
v % od neto povprečne plače
osnovni znesek državne
štipendije v evrih

1

do 30 %

190

2

nad 30 % do 36 %

160

3

nad 36 % do 42 %

130

4

nad 42 % do 53 %

100

5

nad 53 % do 64 %

70

 

Dodatek na izobraževanje zunaj kraja stalnega prebivališča

 

razred

oddaljenost v km

višina dodatka v evrih

1

nad 5 do 20

25

2

nad 20 do 50

75

3

nad 50 do 100

85

4

nad 100 do 150

110

5

nad 150

130

 

Dodatek na uspeh

 

razred

povprečna ocena (dijaki)

povprečna ocena (študenti)

v evrih

1

od 4,0 do 4,24

od 8,0 do 8,49

16,66

2

nad 4,24 do 4,49

nad 8,49 do 8,99

21,66

3

nad 4,49 do 4,74

nad 8,99 do 9,49

29,16

4

nad 4,74 do 5,0

nad 9,49 do 10,0

40

Na področju kadrovskih štipendij predlog zakona uvaja višji delež sofinanciranja (50 % oziroma 70 % za kadrovske štipendije na področju naravoslovja, tehnike ali medicine), določa znesek najnižje kadrovske štipendije, predvidena je fleksibilnejša ureditev glede obveznosti štipenditorja oziroma štipendista in glede vračanja štipendije, predlog zakona kot novost uvaja tudi pojem poskusne dobe, enomesečno delovno prakso, ki tako štipendistu kot delodajalcu omogoča vzajemno seznanitev in prinaša možnost, da brez kakršnihkoli obveznosti prekineta štipendijsko razmerje.

Predlog zakona uvaja tudi štipendije za deficitarnost, namenjene dijakom oziroma študentom, ki se izobražujejo na programih, opredeljenih kot deficitarni, in že prejemajo sofinancirano kadrovsko štipendijo oziroma izkažejo, da ne najdejo delodajalca, ki bi jim lahko podelil sofinancirano kadrovsko štipendijo. Štipendija za deficitarnost naj bi znašala 120 evrov za dijake in 140 za študente.

Za pridobitev Zoisove štipendije na posamezni ravni izobraževanja bo moral vlagatelj kumulativno hkrati izpolnjevati več pogojev (povprečna ocena in izjemni dosežek) in ne več zgolj enega, kot je veljalo do zdaj. Za ohranitev štipendije na posamezni ravni izobraževanja pa bo moral štipendist izpolniti pogoj povprečne ocene ali izjemnega dosežka. Zakon poleg tega ureja še štipendije Ad futura za mednarodno mobilnost ter štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

 

Bistvena novost zakona je tudi možnost kombiniranja več vrst štipendij. Štipendisti bodo lahko po novem zakonu hkrati prejemali več različnih štipendij. V primeru, da bi seštevek štipendij z vsemi dodatki presegel znesek 400 evrov mesečno, pa se bo štipendistu državna štipendija sorazmerno znižala oziroma mu mirovala.

Po novem bodo vsi štipenditorji, čeprav štipendije dodeljujejo iz lastnih sredstev, zavezani k letnemu poročanju, s čimer bo vzpostavljen celosten pregled na področju štipendiranja v državi. Obstoječi zakon o štipendiranju namreč ureja zgolj področje tistih vrst štipendij, ki jim država posredno ali neposredno omogoča vire financiranja.

Zakon predvideva tudi elektronsko oddajanje vloge, ukinja rok oddaje vloge za nadaljnje prejemanje državne štipendije, tako da bo v primeru, ko štipendist ne bo vložil vloge za nadaljnje prejemanje štipendije, štipendijsko razmerje mirovalo, dokler ne bo vložil nove vloge, štipendijo pa bo prejemal od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.

Doba prejemanja štipendije je usklajena s trajanjem 1. in 2. stopnje programov. Štipendist ima na voljo še dodatno leto prejemanja štipendije za ponavljanje letnika iz zdravstvenih razlogov, starševstva ali drugih utemeljenih razlogov ter dodatno leto za absolventski staž. Za vse vrste štipendij bodo vir financiranja predstavljali proračun Republike Slovenije, ESS sredstva in namenska sredstva Sklada za razvoj kadrov in štipendije (koncesijska sredstva oziroma sredstva iz dajatve iz malega dela).

Vir: MDDSZ, 10. 3. 2011

(Skupno 12 obiskov, 1 današnjih obiskov)