Vlada sprejela mnenje o predlogu Zakona o dopolnitvah Zakona o osnovni šoli, ki ga je Državnemu zboru RS predložila skupina poslank in poslancev

Vlada RS je na seji 14. januarja sprejela mnenje o predlogu Zakona o dopolnitvah Zakona o osnovni šoli, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (Jože Tanko).

Skupina poslank in poslancev (Jože Tanko) je v državni zbor vložila predlog za dopolnitev Zakona o osnovni šoli. Predlagatelji predlagajo, da se v Zakonu o osnovni šoli dodajo določbe, ki bodo omogočile vključevanje dodatnega učitelja razrednega pouka v 2. in 3. razred v polovici ur predmetnika. Predlagajo tudi, da bi se v 1., 2. in 3. razred osnovne šole v skladu s konceptom zgodnjega poučevanja tujega jezika vključeval v višini najmanj dveh ur tedensko tudi učitelj tujega jezika, ki bo bodisi učitelj tujega jezika z dodatnim znanjem didaktičnih pristopov za poučevanje mlajših učencev ali pa učitelj razrednega pouka z dodatnimi veščinami in znanjem za poučevanje tujega jezika. Zakon predvideva, da se predlagane spremembe začnejo uvajati s šolskim letom 2012/13.

Vlada k navedenemu predlogu podaja naslednje mnenje:

Z devetletno osnovno šolo vstopajo v šolo šestletni otroci, ki so bili do takrat vključeni v pripravo na šolo, ki je potekala v vrtcih. Program prvega razreda je skladen z razvojnimi značilnostmi in specifičnostmi učenja šestletnih otrok, kar pomeni, da so učni načrti prilagojeni starosti otrok in vključujejo njihovi razvojni stopnji ustrezne metode in pristope pri poučevanju in učenju. Zato ZOsn določa, da je polovico ur pouka ob učitelju razrednega pouka vzgojitelj predšolskih otrok, ki sicer v okviru predšolske vzgoje opravlja vzgojno dejavnost. Izobraževanje vzgojiteljev omogoča pridobitev specifičnih teoretičnih znanj in praktičnih izkušenj, ki so potrebna za vzgojo otrok. Prisotnost vzgojitelja ob učitelju v 1. razredu je namenjena zagotavljanju lažjega prehoda iz vrtca v šolo, torej vključitvi v šolsko okolje in delo.

Predlagatelj v Ciljih, načelih in poglavitnih rešitvah predloga zakona navaja, da bo v primeru hkratnega poučevanja dveh učiteljev v prvem obdobju omogočena večja individualizacija in diferenciacija pouka, učenec pa bo tudi izboljševal svoje kompetence, zlasti na področju bralne pismenosti. V Oceni stanja predlagatelj navaja povzetke rezultatov Mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2006 in še posebej poudarja, da je Slovenija med tistimi državami, ki so napredovale najbolj.

S tem v zvezi je potrebno pojasniti, da neposredna povezanost med dosežki učencev v mednarodnih raziskavah in večjim številom strokovnih delavcev ni prepoznavna. Iz podatkov mednarodnih raziskav, kot so TIMSS, PISA in drugih, t. i. prečne raziskave, je razvidna pravzaprav obratna povezava v naslednjem smislu: v mestnih okoljih so praviloma večje šole s praviloma večjim številom učencev v oddelkih, obenem pa so v mestnih okoljih dosežki učencev v povprečju višji kot v podeželskih okoljih, kjer na posameznega učitelja pride praviloma manjše število učencev. To potrjuje tudi dejstvo, da so v mednarodnih raziskavah najuspešnejše azijske države, v katerih je število učencev v oddelku relativno visoko. Iz tega razloga je mogoče podvomiti argumente predlagateljev, da se z večjim številom strokovnih delavcev v oddelku zvišuje tudi kakovost izobraževanja v dimenziji izobraževalnih dosežkov učencev.

Predlagatelj ne predvideva večjih finančnih posledic za državni proračun in druga javna sredstva zaradi predlagane dopolnitve ZOsn, saj meni, da bo v petih letih, zaradi zmanjšanega števila vpisanih otrok  in zato manjšega števila oddelkov, 625 zaposlitev manj. Uvedba novih zaposlitev, zaradi sočasnega poučevanja in uvedbe pouka tujega jezika v prvo obdobje (2 uri tedensko), bi pomenila, dodatno 31 milijonov evrov letno, od leta 2015 dalje. Predlog zakona po predlagateljevi navedbi pomeni tudi pomemben protikrizni ukrep, saj naj bi zagotavljal zaposlitev velikemu številu učiteljev, ki bi zaradi manjšega števila učencev postali tehnološki viški.

Po podatkih Ministrstva za šolstvo in šport je v šolskem letu 2009/10 v osnovno šolo vključenih 160.218 učencev, ki so razporejeni v 8.414 oddelkov. Na osnovi demografskih podatkov o številu rojstev v Republiki Sloveniji (CRP) se predvideva, da bo v šolskem letu 2014/15 v osnovno šolo vključenih 165.370, ki bodo po sedaj veljavnih normativih razporejeni v 8.700 oddelkih. To pomeni 286 oddelkov več kot trenutno in ne manj, kot v svoji oceni finančnih posledic navaja predlagatelj. Uvedba drugega učitelja v 2. in 3. razredu bi pomenila dodatno zaposlitev 900 učiteljev. Za ta namen bi bilo potrebno v državnem proračunu zagotoviti po oceni dodatnih več kot 26 milijonov evrov letno. Navedenih sredstev ni mogoče zagotoviti z domnevnim zmanjševanjem števila oddelkov, kot to navaja predlagatelj.

V primeru uvedbe pouka tujega jezika v obsegu dveh ur tedensko v prvem obdobju osnovne šole na predlagani način bi, ob izpeljavi v vseh treh razredih, bilo potrebno iz državnega proračuna zagotoviti dodatno 8 milijonov evrov letno. V tem trenutku poteka projekt, s katerim želimo pridobiti podlage za sistemsko ureditev učenja tujih jezikov od predšolske vzgoje do univerzitetne ravni. Sistemska ureditev mora upoštevati zaporednost in kontinuiteto poučevanja tujih jezikov po vertikali.

ZOsn v 29. členu določa, da se s predmetnikom določijo izbirni predmeti, letno in tedensko število ur pouka posameznih obveznih in izbirnih predmetov oziroma predmetnih področij, število ur oddelčne skupnosti in minimalno število ur, potrebnih za uresničevanje učnega načrta. Drugi odstavek 29. člena določa, da se  z učnim načrtom določijo vsebina predmetov ali predmetnih področij, standardi znanj in cilji pouka pri predmetih in predmetnih področjih. V kolikor bi se uveljavi predlog zakona, bi bilo potrebno poseči tudi v predmetnik, saj v veljavnem predmetniku osnovne šole v prvem obdobju ni pouka tujega jezika, prav tako pa tudi ni učnega načrta za tuji jezik v 1., 2. in 3. razredu ter usklajenih učnih načrtov za nadaljnje razrede.

Predlagane dopolnitve ZOsn vplivajo tudi na druge segmente izvajanja programa osnovne šole, kot npr.: tedensko obveznost učencev po obveznem programu, izvedbo programa osnovne šole na narodno mešanih območjih, izvedbo prilagojenih izobraževalnih programov, itd.. Iz zgoraj navedenega Vlada RS zaključuje, da predlagane dopolnitve ZOsn sistemsko niso sprejemljive, saj so parcialne in nekonsistentne ter ne urejajo sistema osnovnošolskega izobraževanja celostno.

Na podlagi navedenega vlada nasprotuje predlogu zakona in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Vir>> Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 63. seji, 14. januarja 2010

(Skupno 9 obiskov, 1 današnjih obiskov)