Vlada RS je na 135. seji določila besedilo predloga Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku. S predlaganim zakonom se določa nov postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, ki bo v večji meri zagotovil usmerjanje teh otrok v skladu z njihovimi posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. Kot otroci s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami so v predlogu zakona prvič definirani tudi otroci z avtističnimi motnjami.

Predlog zakona določa tri vrste dodatne strokovne pomoči: pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir, oziroma motenj, svetovalno storitev in učno pomoč. Predlog zakona določa tudi prekršek in sankcije zanje. Poleg ministrstva, pristojnega za šolstvo, pa za vodenje zbirk podatkov določa tudi zavod, pristojen za šolstvo.  Nujnost spremembe zakona izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča, objavljene v Uradnem listu 52/2010, iz katere izrecno izhaja zasledovanje otrokove koristi kot glavno vodilo v postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami v sistemu vzgoje in izobraževanja.

Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami temelji na ciljih in načelih določenih v zakonih za posamezno področje vzgoje in izobraževanja. Že v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah (1989) morajo vsi organi pri svojem delu uporabiti načelo največje koristi otroka. To na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami pomeni, da je se zagotavlja zgodnja in takojšnja pomoč ter kontinuum pomoči v programih vzgoje in izobraževanja, pri čemer je potrebno upoštevati različne potrebe otroka, ki omogočajo njegov optimalni razvoj. Oblike in načini dela se prilagajajo vzgojno-izobraževalnim potrebam otroka, pri čemer se ohranjanja ravnotežja med različnimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja. Zaradi različnih vzgojno-izobraževalnih potreb otroka je v postopku usmerjanja potrebno slediti načelu individualiziranega pristopa ter v največji možni meri v postopek vključiti tudi starše oziroma zakonite zastopnike. Z organizacijo mobilne službe (organizacija in izvajanje dodatne strokovne pomoči po šolah), kot je predlagana v tem predlogu zakona, se bo izboljšala dostopnost storitev (organizacija vzgoje-izobraževanja čim bližje kraju bivanja), hkrati pa se s tem zagotavlja tudi večja strokovnost dela z otroki s posebnimi potrebami. V postopkih usmerjanja se z vključitvijo strokovnjakov različnih strok zagotavlja interdisciplinarna obravnava otroka. S takšnim pristopom pa se otroku s posebnimi potrebami v procesu vzgoje in izobraževanja zagotavlja najboljša možna pomoč.

Z navedenimi rešitvami želijo zagotoviti pogoje za izvajanje inkluzivne paradigme na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami.

Vir: Vlada RS, 19. 5. 2011

(Skupno 21 obiskov, 1 današnjih obiskov)