Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) in območni zavodi za zdravstveno varstvo po Zakonu o šolski prehrani izvajajo strokovno spremljanje skladnosti šolskih jedilnikov s strokovnimi usmeritvami in svetovanje vzgojno-izobraževalnim zavodom na področju zdrave in uravnotežene šolske prehrane. Skladno s tem je bil cilj vrednotenja ugotoviti skladnost šolske prehrane z vidika upoštevanja uradno veljavnih prehranskih smernic ter strokovno podpreti šole pri izboljšanju ponudbe.  

V šolskem letu 2011/12 so med 82 naključno izbranimi osnovnimi šolami opravili pregled prehranske kakovosti šolskih jedilnikov za kosila, posredovanih za mesec september 2011, ter na manjšem vzorcu 24 šol izvedli analizo ponujenih kosil s pomočjo metode tehtanja.

Šolsko prehrano so ocenili z vidika vključevanja priporočenih in odsvetovanih živil v obroke. Oceno so izvedli na posredovanih mesečnih jedilnikih kosil. Pregled jedilnikov je omogočil vpogled v sestavo šolskega kosila, hkrati so ocenili skladnost ponujenih obrokov s kriteriji, ki določajo pogostost vključitve izbranih priporočenih in odsvetovanih živil/jedi, ki pomembno vplivajo na hranilno in energijsko uravnoteženost obrokov oziroma jedilnikov.

Rezultati ocenjevanja prehranske kakovosti mesečnih jedilnikov kosil z metodo vprašalnika kažejo, da je kar 51,2 % vseh pregledanih jedilnikov doseglo nadpovprečne ocene, medtem ko se je 1,2 % jedilnikov povsem skladalo s kriteriji. To ocenjujejo kot dober rezultat, saj se odstotek nadpovprečno ocenjenih jedilnikov v primerjavi z lanskoletnim poročilom povečuje (Gregorič in sod., 2011). Obroki v teh jedilnikih so bili v vsaj 70 % skladni s kriteriji glede vključevanja priporočenih in odsvetovanih živil v obroke in so zato domnevno dosegali tedenska povprečja glede priporočene energijske in hranilne sestave.

45,1 % jedilnikov je doseglo povprečno skupno oceno, le 2,4 % pa podpovprečno oceno, kar pomeni precejšnjo neskladnost s priporočili glede pogostosti vključitve priporočenih in odsvetovanih živil v obroke. Živilska sestava obrokov v teh jedilnikih z določeno verjetnostjo pri nekaterih sestavinah ni zagotavljala hranilno in energijsko uravnoteženih kosil v tedenskih povprečjih.

Več jedilnikov (63,4 %) je dosegalo kriterije nadpovprečne ocene glede vključevanja vseh priporočenih skupin živil skupaj kot pa glede vključevanja vseh odsvetovanih skupin živil skupaj (45,1 %). Med jedilniki šol so bile precejšnje razlike v vključevanju priporočenih in odsvetovanih živil in sicer so bile največje razlike glede vključevanja odsvetovanih sladkanih pijač, priporočenih sokov, vode in drugih napitkov ter polnozrnatih izdelkov in kaš. Najbolje je bilo ocenjeno vključevanje sadja in/ali zelenjave v jedilnike, dobro tudi vključevanje priporočenih vrst oz. oblik mesa. Med odsvetovanimi skupinami živil so jedilniki dosegli najboljšo oceno pri odsvetovanih mesnih izdelkih in cvrtju kot postopku priprave. Najslabše so vključevali priporočene polnozrnate izdelke in kaše ter ribe in ribje izdelke. Med odsvetovanimi skupinami je bila najslabše ocenjena zastopanost sladkanih pijač in pekovskih in slaščičarskih izdelkov z višjim deležem maščob in/ali sladkorjev.

Tudi med regijami so se pokazale razlike. Najslabše so vsa priporočena živila skupaj vključevali jedilniki iz regije Murska Sobota (ocena 3,3), najbolje pa v regiji Koper (ocena 3,9). V primerjavi z letom 2010 pa so priporočena živila najbolje vključevali jedilniki v regiji Koper, najslabše pa v regijah Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto. Največ odsvetovanih živil skupaj so vključevali jedilniki iz regije Nova Gorica (ocena 2,5), najmanj pa jedilniki iz regij Ljubljana, Maribor in Novo Mesto (ocena 3,4), v letu 2010 pa so najboljšo oceno prejeli jedilniki v regiji Novo mesto, najslabšo pa v regiji Nova Gorca.

Celotno poročilo

Vir: IVZ, 17. 7. 2012

(Skupno 20 obiskov, 1 današnjih obiskov)