Razvojni timi treh slovenskih srednjih šol (Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija, Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija, Novo mesto in Srednja tehniška šola Šolski center Kranj) so se 29. januarja, zbrali v Novem mestu na tretjem delovnem srečanju v razvojni nalogi Formativno spremljanje v podporo vsakemu dijaku in razvoju inkluzivne šole.
21 strokovnih delavcev (učitelji splošnih predmetov in strokovnih modulov, razredniki izbranih oddelkov in svetovalni delavci) bodo skupaj s svetovalci Zavoda RS za šolstvo in Centra RS za poklicno izobraževanje v dveh letih razvojne naloge odgovorilo na vprašanje Kako naj z vključevanjem elementov formativnega spremljanja spodbujam dijake k dvigu učne uspešnosti in preprečim zgodnje opuščanje šolanja?
Sodelujoči učitelji bodo dijakom izbranih razredov zagotovili čimveč izkušenj pri pouku, ki predvidevajo skupno načrtovanje ciljev učenja in kriterijev uspešnosti, zbiranje različnih dokazov o učenju, medvrstniškega vrednotenja znanja, kvalitetnih povratnih informacij. Prav tako bodo učitelji v prvem letu razvojne naloge posebno pozornost namenili razredni klimi. Poleg učiteljev je v šolskem razvojnem timu še ena podskupina z razredniki in svetovalnimi delavci. Ti bodo pri uvajanju elementov formativnega spremljanja v svoje delo (razredniško, svetovalno) posebej osredotočeni na karierno orientacijo.
Zato so na prvem delovnem srečanju, ki je bilo septembra lani, skupaj z Zoro Rutar Ilc z Zavoda RS za šolstvo razmišljali o aktivnostih, ki zagotavljajo spodbudno, varno in vključujoče učno okolje. Na drugem srečanju so prisluhnili navdihujoči zgodbi učiteljice Zorice Potisk z Gimnazije Kočevje. Prikazala in pokazala je nešteto primerov vključevanja elementov formativnega spremljanja v pouk biologije. Tatjana Kerin, učiteljica matematike z OŠ Leskovec pri Krškem, je na tretjem srečanju, pripravila in izpeljala uro matematike, na kateri so kot učenci zares doživeli “formativni” pouk.
Trenutno so na tretjini razvojne poti. Delovno vzdušje in vnema ne popuščata. Se učijo, vztrajajo in razvijajo šolsko prakso, usklajeno z individualnimi potrebami in zmožnostmi dijaka. Pomagajo si z elementi formativnega spremljanja, s katerimi razvijajo spodbudno učno okolje in zagotavljajo optimalne pogoje za vsakega dijaka, s čimer prispevajo tudi k zmanjševanju zgodnjega opuščanja šolanja (zmanjševanju šolskega osipa).
Vsak dijak šteje!
Vir: ZRSŠ, 30. 1. 2019
