Na spletnem portalu E-demokracija je bil 18. 4. 2014 objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o o gimnazijah. Rok za oddajo komentarja je 9. 5. 2014.

“Poglavitne rešitve, ki jih ponuja zakon in so zapisane v predlogu Zakona:

Novela zakona ponuja rešitve, ki zagotavljajo enakost, dostopnost, učinkovitost in preglednost, predvsem pa primerljivost splošnega srednješolskega izobraževanja z izobraževanjem na isti ravni oziroma s poklicnim in strokovnim izobraževanjem.

Spremembe in dopolnitve se predvsem nanašajo na:

  • status dijaka v srednjem gimnazijskem izobraževanju, ki se omeji na čas trajanja izobraževalnega programa, ki se lahko zaradi ponavljanja letnika ali prestopa ali opravljanja manjkajočih obveznosti iz zaključnega letnika z izpiti podaljša največ za eno šolsko leto. Predvidene so tudi izjeme, vendar pod posebnimi pogoji in s posebnimi ter v večini primerov individualnimi rešitvami;
  • pravice in dolžnosti dijakov ter vzgojno delovanje šole,
  • zagotavljanje sistema spremljanja kakovosti izvajanja gimnazijskega programa, ki postavlja okvir za celovit sistem vodenja kakovosti v šoli večinoma skozi procese samoevalvacije z elementi zunanje evalvacije;
  • izenačitev pravice do gimnazijskega izobraževanja za tujce, ki so davčni zavezanci, ali pa so davčni zavezanci njihovi starši in se šolajo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije ali državljani držav članic EU. Tuji državljani se lahko izobražujejo v gimnazijah v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, kadar se izobražujejo v skladu z mednarodnimi pogodbami s področja izobraževanja, sicer plačajo stroške izobraževanja;
  • izenačitev pogojev izobraževanja odraslih z mladino pri vključevanju v formalno gimnazijsko izobraževanje, pri čemer se bolj jasno opredeljuje status dijaka oziroma udeleženca izobraževanja odraslih, iz katerega izhajajo pravice, ki jih določajo ta in drugi zakoni. Pri omejevanju pravice do rednega izobraževanja po že zaključenem izobraževanju za pridobitev srednje ali srednje strokovne izobrazbe se v pravico do izrednega izobraževanja ne posega. Kdor se izredno izobražuje in ni zaposlen oziroma nima statusa brezposelnega, ima enake pravice, določene z zakoni in drugimi predpisi, kot dijak, razen če je že imel status dijaka pet let ali več;
  • pogoje za vpis dijakov s posebnimi potrebami, ki dobijo odločbo z usmeritvijo ob koncu osnovne šole in se vpišejo v srednje izobraževanje prednostno, tudi v primeru omejitve vpisa. Predlagano je, da  prednostna obravnava velja, če dijak  dosega vsaj  90 odstotkov točk, potrebnih za vpis;
  • upoštevanje in vrednotenje predhodno pridobljenega znanja, opredeljuje način dela z nadarjenimi ter vzporedno izobraževanje na srednješolski ravni.

Novela zakona ne prinaša  dodatnih finančnih obveznosti.”

(Skupno 12 obiskov, 1 današnjih obiskov)