Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) opozarja, da podatki za večino držav, ki sta jih prizadeli recesija in gospodarska kriza, kažejo na slabšo kvaliteto življenja in življenjskega standarda, občutke brezizhodnosti pri nezaposlenih, pesimizem, slabše zadovoljstvo z delom in občutke nepravičnosti pri zaposlenih. Zato v krizi ne smemo pozabiti na njene vplive na revščino in zdravje. Kriza bo verjetno povečala revščino in poslabšala zdravje, slabše zdravje bo prineslo več stroškov, zato moramo delati na preventivi in ne varčevati pri njej. Ukrepe pa moramo ocenjevati tudi z vidika vpliva na zdravje.

Številne študije kažejo, da zmanjšanje blaginje prebivalstva negativno vpliva na zdravje. Slovenska raziskava iz leta 2007 je pokazala, da slabši kot je socialno-ekonomski položaj posameznika, slabše je njegovo zdravje. Z analizo Neenakosti v zdravju je IVZ ugotovil, da v Sloveniji socialno-ekonomski položaj vpliva na zdravje in trajanje življenja posameznika.

Ugotovitve raziskave Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov iz leta 2011 kažejo, da mladostniki iz revnejših družin:

  • slabše ocenjujejo svoje zdravje in imajo manj zdrav način življenja;
  • poročajo o manjšem zadovoljstvu z življenjem in rednem doživljanju več psihosomatskih simptomov kot njihovi vrstniki iz bolje situiranih družin;
  • imajo tudi slabše duševno zdravje, manj zdrave prehranske navade, redkeje so telesno dejavni, pogosteje so na dietah, pogosteje redno kadijo tobak, pijejo alkoholne pijače in so trpinčeni kot pa mladostniki iz družin z višjim socialno-ekonomskim položajem.     

Glede na to, da se večina vedenj in navad, povezanih z zdravjem, oblikuje v času odraščanja, obstaja velika verjetnost, da se bodo razlike med mladostniki ohranile tudi v odraslosti, kjer raziskave kažejo podobno. Nižji socialno-ekonomski položaj je povezan s slabšim zdravjem, večjo obolevnostjo in umrljivostjo.

Celotna novica in vir: IVZ, 12. 4. 2012

(Skupno 8 obiskov, 1 današnjih obiskov)