V poročilu “Nacionalni preizkusi znanja učencev v obveznem izobraževanju v Evropi: namen, ureditev in uporaba rezultatov”, ki ga je za Evropsko komisijo pripravilo omrežje Eurydice, si lahko preberete ugotovitev, da so nacionalni preizkusi znanja vse bolj razširjen instrument seznanjanja šolske politike in prakse o učinkovitosti poučevanja, obenem pa tudi vodnik ali selekcijsko merilo za učence pri napredovanju na višjo raven izobraževanja.
Učenci – pravijo avtorji poročila – imajo v času obveznega šolanja povprečno trikrat nacionalne preizkuse znanja, v nekaterih državah pa celo enajstkrat. V Eurydice študiji, ki jo zaenkrat lahko v angleščini in francoščini preberete na spletu, boste našli podrobnejše informacije o izpitnih ureditvah v 30 sodelujočih državah (članicah EU, Islandiji, Lihtenštajnu in Norveški), njihovi vsebini in pogostosti.
Celotna študija:
>> Nacionalno preverjanje znanja učencev v Evropi: namen, organiziranje in uporaba rezultatov (.pdf). Izid publikacije v slovenskem jeziku: januar 2010
>> National Testing of Pupils in Europe: Objectives, Organisation and Use of Results (.pdf)
>>Vsebinski poudarki iz študije (.pdf)
>>Highlights (.pdf)
Poročilo je dostopno v angleškem in francoskem jeziku on-line, od novembra 2009 je na voljo tudi tiskana različica.
Evropski komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mladino Ján Figel’ je ob izidu poročila dejal: “Zanesljive informacije o uspehu učencev so ključnega pomena za odločanje šolske politike, zato ni presenetljivo, da so se nacionalni preizkusi znanja kot orodje za merjenje uspeha učencev v zadnjih 20 letih tako močno uveljavili. Vendar pa ne smemo pozabiti, da so ti preizkusi le eden izmed možnih načinov vrednotenja znanja učencev, in da morajo biti uravnoteženi z vsemi drugimi načini in praksami. Bolje je, če namen preverjanja znanja ni zgolj ‘gola’ ocena, temveč bolj pripomoček ali spodbuda za izboljšanje učenčevega znanja.”
Pri nastajanju študije so poleg nacionalnih Eurydice enot sodelovali predvsem strokovnjaki za to področje. Slovensko poročilo je pripravila dr. Andrejka Slavec Gornik (Državni izpitni center). Pregled literature je pripravila Nathalie Mons, nacionalna poročila je koordinirala Teodora Parveva; obe EACEA, 2009.
