Naslovnica poročilaIzid poročila: 17. 12. 2020, EACEA Eurydice

Izšlo je poročilo National Student Fee and Support Systems in European Higher Education 2020/2021 (pdf, en), Nacionalni sistemi študentskih prispevkov in pomoči 2020/21.

Poročilo ponuja primerjalni pregled nacionalnih sistemov študentskih prispevkov (šolnin, administrativnih stroškov ipd.) in pomoči (štipendije, posojila ipd.) ter opise nacionalnih ureditev tega področja v evropskih državah za akademsko leto 2020/21. Študija obsega podatke za 38 držav (43 izobraževalnih sistemov) in se nanaša na študij v javnih visokošolskih institucijah in zasebnih visokošolskih institucijah, ki so v več kot 50 % financirane z javnimi sredstvi in izvajajo študij 1. in 2. stopnje. Samostojne zasebne visokošolske institucije niso vključene.


V tokratnem poročilu lahko preberete nekaj o ukrepih, ki so jih sprejele posamezne države zaradi epidemije COVID-19, tako na področju prispevkov kot na področju pomoči študentom.

V primerjalnem delu poročilo ugotavlja, da

  • se deleži študentov prve stopnje, ki plačujejo prispevke za študij (šolnine, administrativne stroške) razlikujejo in so odraz različnih politik v evropskih državah, npr. v 7 državah (Danska, Grčija, Ciper, Malta, Finska, Švedska in Turčija) študentje prispevkov za študij ne plačujejo,
  • v približno polovici evropskih visokošolskih sistemov študentje prve stopnje najpogosteje plačajo prispevke za študij nad 100 eur,
  • redki visokošolski sistemi vključujejo politike prispevkov za študij na podlagi potreb, med njimi je takih 10 (Belgija fr in nl, Bolgarija, Irska, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Severna Makedonija in Srbija),
  • predhodni dosežki v srednješolskem izobraževanju vplivajo na višino prispevkov za študij, ki se plačujejo v nekaterih visokošolskih sistemih, in sicer v 6 državah (Latviji, Litvi, Madžarski, Romuniji, Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji in Srbiji),
  • nezadostno število pridobljenih kreditnih točk ECTS ali podaljšanje trajanja študija, lahko pomeni višje prispevke za študij,
  • so prispevki za študij za tuje študente običajno višji od prispevkov domačih študentov,
  • vse evropske države nudijo neposredno finančno podporo (štipendije, posojila) študentom prve stopnje visokošolskega izobraževanja,
  • so prispevki za študij na podlagi potreb najpogostejša oblika neposredne finančne podpore v Evropi,
  • med državami obstajajo velike razlike v deležu upravičencev do pomoči (štipendij, posojil, itd.), npr. na Danskem, Malti in Švedskem je upravičencev do takih pomoči od 75 do 100 %,
  • se višine pomoči (štipendij, posojil, itd.) med državami zelo razlikujejo,
  • večina držav nudi študentska posojila, vendar se pogosto uporabljajo le v nekaterih. V 7 izobraževalnih sistemih (Belgija fr, Bolgarija, Italija, Slovaška, Švica, Estonija in Srbija), kjer je delež upravičencev majhen, 1- 4,9 % in v 7 (Nizozemska, Švedska, Velika Britanija (eng, wls, nir in sct) in Norveška), kje je delež teh upravičencev velik, 50 % in več.
Figure 1, 2019/20

Delež domačih študentov na študijskem programu 1. stopnje, ki plačuje prispevke nad 100 EUR, 2019/20 (poročilo na strani 12)

Študija Slovenijo uvršča med države, v katerih:

  • je delež študentov prve stopnje, ki plačujejo stroške študija (šolnine) od 0,1 do 24,9 %. Podatek v študiji se nanaša na študente izrednega študija (9 %), ki pri nas opravijo enak obseg študijskih obveznosti kot redni študentje oz. enako število kreditnih točk ECTS in so zato v študijo zajeti kot full-time students. Podatek o deležu se nanaša samo na izredne študente, ne vključuje pa podatka o študentih, ki so zaradi podaljšanja trajanja študija ali ponovnega vpisa na 1. stopenjski program, čeprav že imajo diplome 1. stopnje, obvezani plačati šolnino,
  • študentje prve stopnje najpogosteje plačajo le administrativne stroške v višini do 100 eur;
  • uspeh dijakov v srednji šoli ne vpliva na višino stroškov študija (šolnine, administrativne stroške), ki jih plačajo študentje prve stopnje;
  • študenti, ki v določenem časovnem obdobju ne izpolnijo pogojev (število kreditnih točk), plačajo ali so dolžni plačati (višje) stroške študija;
  • tuji študentje (študentje tretjih držav) plačajo višje stroške študija kot domači študentje;
  • imajo študentje možnost pridobiti tako štipendije na podlagi potreb (državne) in štipendije na podlagi zaslug (Zoisove štipendije),
  • študentom ne nudimo pomoči v obliki posojil.
(Skupno 54 obiskov, 1 današnjih obiskov)