Koliko nacionalnega bogastva vlagamo v izobraževanje?

Pogled v podatke o financiranju izobraževanja

V žarišče smo tokrat postavili časovne vrste podatkov o financiranju izobraževanja, dostopne predvsem v podatkovnih skladiščih OECD in jim dodali tudi podatke o udeležencih v izobraževanju.

1. Delež izdatkov za izobraževalne ustanove v BDP
2. Javni izdatki za izobraževanje kot delež v vseh javnih izdatkih
3. Izdatki na učenca/dijaka/študenta v izobraževalni instituciji

Pripravila Tanja Taštanoska

1. Delež izdatkov za izobraževalne ustanove v BDP

Iz nedavno objavljenih podatkov v zborniku Education at a Glance 2023 lahko ugotovimo, da so leta 2020 države OECD v povprečju porabile 5,1 % svojega BDP za izobraževalne ustanove od primarnega do terciarnega izobraževanja. V Sloveniji je ustrezen delež znašal 4,6 % BDP, od tega je bilo 53 % namenjenih osnovnošolskemu izobraževanju (36 % 1. in 2. ter 17 % 3. vzgojno-izobraževalnemu obdobju), 20 % srednješolskemu izobraževanju, 1 % višješolskim strokovnim programom in 26 % dodiplomskim, magistrskim in doktorskim študijskim programom. Poudarjamo, da podatek o izdatkih za institucije formalnega izobraževanja v deležu BDP vključuje tako porabo iz javnih kot iz zasebnih virov.

V vseh državah OECD javni viri prevladujejo pri financiranju neterciarnega izobraževanja, medtem ko je zasebni sektor (gospodinjstva in druge zasebne entitete) v povprečju OECD leta 2020 prispeval 9 % vseh izdatkov za izobraževalne ustanove na primarni in sekundarni ravni. V Sloveniji je leta 2020 zasebno financiranje predstavljalo 7 % izdatkov na osnovnošolski in srednješolski ravni. (EAG 2023, Tabela C3.1) V Sloveniji je torej večji delež sredstev kot v povprečju v državah OECD za formalno izobraževanje na teh ravneh namenjenih iz javnih proračunov.

Zgodovinski pogled na ta kazalnik v dostopnih podatkih baze OECD pokaže, da je bila leta 2005 Slovenija s 5,4 % deležem porabe za izobraževalne institucije od primarne do vključno terciarne ravni še nad povprečjem OECD, ki je bilo takrat pri 5 %. Gospodarska kriza leta 2008 je s posledičnimi varčevalnimi ukrepi zarezala v izobraževalne proračune držav OECD, še posebej izrazito se je to zgodilo v Sloveniji. Vse od leta 2008 je, glede na dostopne podatke, Slovenija pod povprečjem držav OECD pri porabi v deležu BDP za izobraževalne institucije. Največji razkorak med izdatki v Sloveniji in povprečjem OECD, to je 0,8 odstotne točke, smo zabeležili leta 2016, ko je v Sloveniji delež izdatkov v BDP meril 4,3 %. Najnižji delež izdatkov v BDP smo zabeležili v letih 2017, 2018 in 2019, ko je ta v Sloveniji meril 4,2 %. Za leto 2021 nacionalni podatek kaže, da so bil izdatki za izobraževalne institucije v deležu BDP tudi v letu 2021 primerljivi tistim leta 2020, torej 4,6 %. Mednarodno primerljivega podatka za OECD v letu 2021 še ni.

Hkrati s padanjem izdatkov za izobraževalne ustanove v deležu BDP smo v sistem vključevali vedno več udeležencev, kar je bil večinoma rezultat povečanja generacij. Od leta 2015 do leta 2021 smo tako zabeležili skoraj 7 odstotno rast števila udeležencev v formalnem izobraževanju od primarne do terciarne ravni izobraževanja (glej sliko 2). Samo v osnovni šoli se je število učencev povečalo za 15 %, v istem času se je za skoraj 2 % povečalo tudi število otrok v vrtcih, istočasno pa zmanjšalo število udeležencev v terciarnem izobraževanju in tudi v srednješolskem izobraževanju, vendar slednje predvsem na račun zmanjšanja števila odraslih udeležencev izobraževanja, saj je število dijakov nihalo med 73.100 in 75.414, izdatek za izobraževalne ustanove na tej ravni pa se je gibal okrog 0,9 % BDP. Iz spodnjih grafov (slike 2, 3, 4 in 5) je razvidno, da gibanje izdatkov v deležu BDP za določeno raven v izobraževanja ni sledilo številu udeležencev.

Povedano še drugače: letna povprečna rast absolutnega izdatka na učenca/dijaka/študenta v ekvivalentu polnega delovnega časa od leta 2012 do leta 2020 v Sloveniji v primarnem in sekundarnem izobraževanju je bila negativna, in sicer -0,4 %, v terciarnem izobraževanju pa pozitivna in je znašala 4,6 %. (OECD stat, indikator C1: Average annual growth in total expenditure on educational institutions per full-time equivalent student (2012 to selected year))

Ob tem je treba opozoriti tudi na to, da je kazalnik deleža porabe v BDP vezan na obseg BDP in ne govori o absolutnih sredstvih, ampak o relativnem deležu. Ob nihanju BDP, na primer, njegovem krčenju v času recesije, večji delež v BDP ne pomeni nujno tudi več sredstev za izobraževanje in obratno, v času gospodarske rasti lahko manjši delež še vedno pomeni ohranjanje enake količine sredstev (Slika 6).

 

2. Javni izdatki za izobraževanje kot delež v vseh javnih izdatkih

Z vidika ocenjevanja javnih politik je posebej pomemben in redko izpostavljen tudi kazalnik, ki kaže na javno porabo za izobraževanje v deležu vseh javnih izdatkov. Odgovarja namreč na vprašanje, koliko sredstev smo iz vseh javnih proračunov (državnega in lokalnih) namenili za izobraževanje v razmerju s proračunskimi izdatki za druge sektorje. Po podatkih, dostopnih v zbirki podatkov OECD, je bil ta delež v Sloveniji za primarno do terciarno izobraževanje v letu 2008 z 10,3 % pod povprečjem OECD, ki je takrat znašalo 11,4 %. V letu 2020 je po omenjenem večletnem negativnem trendu investicij v izobraževanje in premeščanju javnih virov v druge sektorje ta delež znašal le še 8,8 % za izobraževanje v javnih izdatkih in je bil še vedno pod povprečjem OECD, ki je v tem letu merilo 10,2 %.

 

3. Izdatki na učenca/dijaka/študenta v izobraževalni instituciji

Na financiranje izobraževanja močno vpliva raven dohodka v državah. Države z višjim BDP na prebivalca običajno porabijo več sredstev na udeleženca kot države z nižjim BDP na prebivalca. Ugotovitev o nižji porabi od povprečne v OECD tako drži tudi, če gledamo absolutno porabo na udeleženca v izobraževanju. Za vse ravni izobraževanja skupaj, od osnovnošolskega do visokošolskega izobraževanja, je v letu 2020 Slovenija namenila povprečno 11 878 USD v paritetah kupne moči letno na 1 študenta/dijaka/učenca v ekvivalentu polnega delovnega časa, v primerjavi z povprečjem OECD, kjer so države namenile 12 647 USD. (EAG 2023, Tabela C1.1) Primerjava po posameznih ravneh izobraževanja pokaže, da je edina raven, pri kateri ima Slovenija izdatek nad povprečjem OECD, primarna raven izobraževanja, torej prvi dve triletji osnovne šole, največji razkorak do povprečja OECD pa je pri porabi na dijaka v srednjem strokovnem in poklicnem izobraževanju in v višješolskem izobraževanju (Preglednica 1). Vendar pa lahko hkrati ugotovimo tudi, da so bili izdatki na udeleženca v izobraževanju v istem letu v Sloveniji 29 % BDP na prebivalca, kar pa je nad povprečjem OECD, ki znaša 27 % (Country note 2023 Slovenija, str. 4; za več glej Preglednico 2).

Vir: OECD Statistics, kazalnik C1, FIN_PERSTUD: Total expenditure on educational institutions per full-time equivalent student.

Vir: OECD Statistics, kazalnik C1, FIN_PERSTUD: Total expenditure on educational institutions per full-time equivalent student relative to GDP per capita.

Pripravila Tanja Taštanoska