Mednarodni zbornik kazalnikov OECD v izobraževanju “Education at a Glance” – “Pogled na izobraževanje 2021” (EAG), je letos prvič na voljo tudi kot interaktivna publikacija. OECD je ob izdaji zbornika EAG pripravil tudi publikacijo o vplivu epidemije na izobraževanje “The State of Global Education: 18 Months into the Pandemic“.

EAG je najobširnejši zbornik mednarodno primerljivih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja v 38 državah članicah in partnerskih državah OECD iz celega sveta. Naslavlja potrebe številnih uporabnikov – od vlad do akademske skupnosti in širše javnosti – ter omogoča in spodbuja mednarodno primerjalni pogled in vzajemno učenje pri razvijanju izobraževalnih politik ter bolj učinkovitih in pravičnih izobraževalnih sistemov v državah.

V središču pozornosti letošnje publikacije je pravičnost v izobraževanju. Podatki o različnih razsežnostih pravičnosti in zagotavljanju enakih možnosti vsem udeležencem izobraževanja potrjujejo moč in odgovornost izobraževanja za življenjske poti posameznikov. Spol, socialno-ekonomski status, država rojstva, geografski položaj ostajajo pomembni dejavniki vključenosti in uspešnosti v izobraževanju, dosežkov pri učenju in na trgu dela.

EAG 2021 kot vsako leto prinaša pomembne podatke o učinkih, rezultatih in vplivu izobraževanja, dostopu, vključenosti in napredovanju skozi šolski sistem, finančnih virih, vloženih v izobraževanje, obsegu pouka za učence, o učiteljih in ravnateljih, njihovih plačah, učni in delovni obveznosti. EAG letos dopolnjujeta dva nova kazalnika o mehanizmih in formulah za dodeljevanje javnih sredstev šolam ter o deležu učiteljev, ki zapustijo svoj poklic.

Slovenijo po podatkih, zajetih v EAG, lahko umestimo med države, v katerih so izdatki za izobraževalne ustanove v letu 2018 ostali na enaki ravni kot leto prej, vendar je bil delež BDP za izobraževalne ustanove še vedno nižji kot povprečje držav OECD. Razmerje med zasebnimi in javnimi sredstvi, ki jih v Sloveniji namenimo za izobraževanje, ostaja stabilno in je za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje skupaj enako kot v OECD.

S pomočjo podatkov EAG lahko ugotovimo tudi, da so slovenski mladi, stari od 25 do 34 letbolj izobraženi in da večji delež mladih žensk dosega terciarno izobrazbo kot v povprečju njihovi vrstniki v OECD. V vrhu OECD je Slovenija tudi po ravni udeležbe mladih v izobraževanju. Po obsegu trajanja obveznega izobraževanja Slovenija med državami OECD ne izstopa. Obvezno izobraževanje traja 9 let, enako dolgo kot v povprečju držav OECD.

Več o vsebini letošnjega zbornika in poudarkih si lahko preberete v dodanih pregledih in povezavah.

Povezave:

Vir in več informacij: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 16. 9. 2021

(Skupno 54 obiskov, 1 današnjih obiskov)