Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) na letni ravni objavlja podatke o izobraževanju v državah članicah in partnerskih državah.
Publikacija Education at a Glance – OECD (Pogled na izobraževanje, eng) je najobširnejši mednarodni zbornik izbranih primerljivih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja v državah članicah OECD in partnerskih državah. Ta publikacija preučuje kakovost učnih rezultatov, vzvode politik in kontekstualne dejavnike, ki oblikujejo te rezultate, pa tudi širše zasebne in družbene donose, ki so posledica naložb v izobraževanje.
Osrednja tema 2023 je stanje v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.
Povzetek rezultatov mednarodne raziskave poklicnega izobraževanja in usposabljanja OECD (docx, 253 KB).
Vir in več informacij: MVI, 13. 9. 2023
Poklicno izobraževanje in usposabljanje je ključni sestavni del večine izobraževalnih sistemov v državah OECD. Kakovostni programi poklicnega izobraževanja in usposabljanja dijake vključujejo na trg dela in jim odpirajo poti za nadaljnje izobraževanje ter osebni in poklicni razvoj. Vendar se kakovost oziroma pomen programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja med državami zelo razlikujeta. V nekaterih državah ima polovica mladih odraslih (25-34 let) na najvišji ravni dosežene izobrazbe poklicno izobrazbo, medtem ko je delež v drugih državah manj od deset odstotkov. V Sloveniji ima 46 % mladih v starosti od 25 do 34 let doseženo poklicno izobrazbo kot najvišjo raven izobrazbe: 39 % od teh ima doseženo srednješolsko strokovno ali poklicno izobrazbo, 8 % pa višješolsko strokovno izobrazbo.
V državah OECD je stopnja brezposelnosti v starostnem obdobju 25-34 med tistimi z višjo sekundarno izobrazbo nižja kot pri njihovih vrstnikih s splošno srednješolsko izobrazbo. Tako je tudi v Sloveniji, kjer je brezposelnih 5,1 % mladih odraslih s srednjo strokovno ali poklicno izobrazbo v primerjavi z 9,4 % mladih z gimnazijsko, torej splošno srednješolsko izobrazbo izobrazbo.
Čeprav je višja sekundarna izobrazba pogosto minimalna raven znanja, ki je potrebna za uspešno participacijo na trgu dela, nekateri 25-34-letniki še vedno opustijo izobraževanje, ne da bi jo pridobili. V povprečju v OECD 14 % mladih odraslih ni pridobilo višje sekundarne izobrazbe, v Sloveniji pa je ta delež nižji od povprečja OECD in sicer 5 %.
Velika večina starih 15-19 let se v državah OECD izobražuje. V povprečju je v državah OECD, 37 % mladih iz te starostne skupine vpisanih v splošne višje sekundarne programe, 23 % v poklicne višje sekundarne programe, 12 % v nižje sekundarne programe in 12 % v terciarne programe. V Sloveniji je 27 % te starostne skupine vpisanih v splošno srednješolsko izobraževanje, 52 % pa v poklicno srednješolsko izobraževanje. 3 % je vpisanih v programe osnovnošolskega izobraževanja, 12 % pa v programe terciarnega izobraževanja
V povprečju je med državami članicami OECD 77 % oseb, ki so vstopile v višje sekundarno izobraževanje (strokovno, poklicno ali splošno) in ga uspešno zaključile v teoretičnem času trajanja programa. Stopnja dokončanja se v povprečju poveča za 10 odstotnih točk v dveh letih po koncu teoretičnega trajanja programa. V Sloveniji uspešno zaključi program v teoretičnem trajanju 77% vključenih v poklicno srednješolsko izobraževanje in 85 % vključenih v splošno srednješolsko izobraževanje, vendar se ta delež dve leti po zaključku teoretičnega trajanja poveča na 95 % za splošno in na 86% za poklicno srednješolsko izobraževanje.
Vse države OECD in partnerske države namenjajo znaten delež svojega bruto domačega proizvoda (BDP) za izobraževanje. Leta 2020 so države OECD v povprečju porabile 5,1 % svojega BDP za izobraževalne ustanove od primarnega do terciarnega izobraževanja. V Sloveniji je ustrezen delež znašal 4,6 % BDP.
Zakonsko določene začetne plače slovenskih srednješolskih učiteljev (31.187 USD v paritetah kupne moči – PKM) so pod povprečjem zakonsko določenih plač učiteljev začetnikov v OECD (39.274 USD). Enako velja tudi za zakonsko določene plače učiteljev na vrhu plačne lestvice (57.595 USD v PKM v Sloveniji, 65.658 USD v OECD).
Mednarodna primerjava dejansko izplačanih začetnih plač v pariteti kupne moči iz leta 2022 pokaže, da so slovenske učiteljice in učitelji v srednjih šolah (49.611 USD v PKM) pod povprečjem OECD (53.119 USD v PKM).
Izplačane plače učiteljev/vzgojiteljev so v starosti od 25 do 64 let glede na plače terciarno izobraženih oseb v povprečju nižje. V državah OECD ostajajo izplačane plače učiteljic in učiteljev (2022) v povprečju nižje od povprečnih plač terciarno izobraženih oseb z zaposlitvijo za polni delovni čas (v starosti od 25 do 64 let). V povprečju po državah OECD dosegajo od 87 % (na primarni ravni) do 95 % (na splošni višji sekundarni ravni) povprečne plače terciarno izobražene osebe.
V Sloveniji so v letu 2021 izplačane plače, izražene v deležu povprečne plače terciarno izobražene osebe, višje od povprečja OECD za leto 2022 – plača učiteljice in učitelja v prvem in drugem vzgojnoizobraževalnem obdobju (primarni raveni) dosega 91 %, plača učiteljice in učitelja v tretjem vzgojnoizobraževalnem obdobju (nižji sekundarni ravni) v osnovni šoli 92 %. Plača učiteljice in učitelja v gimnaziji (višji sekundarni ravni) pa dosega 94 % povprečne plače zaposlenega s terciarno izobrazbo, kar je nekoliko nižje od povprečja OECD.
