banner timms

V začetku decembra, 8. 12. 2020, so bili objavljeni rezultati mednarodne raziskave trendov znanja matematike in naravoslovja TIMSS 2019 (Trends in International Mathematics and Science Study). V raziskavi je sodelovalo 64 držav in 8 posameznih izobraževalnih sistemov, med katerimi prvič po 20 letih ni Slovenije.

Rezultati TIMSS 2019 kažejo, da so »azijski tigri« še vedno v ospredju sodelujočih držav v četrtem in osmem razredu tako pri matematiki kot pri naravoslovju. Pri matematiki so daleč najvišje rezultate dosegli učenci v Singapurju. Takoj za učenci petih azijskih držav (Singapur, Hong Kong, Južna Koreja, Tajvan, Japonska) so se uvrstili četrtošolci iz Ruske federacije, Severne Irske, Anglije in Irske. Tudi pri osmošolcih takoj za njimi srečamo učence iz Ruske federacije, sledijo jim učenci iz Irske in Litve. Tudi pri naravoslovju se je »azijskim tigrom« najbolj približa Ruska federacija, poleg nje pa še Finska.

Nekaj poudarkov raziskave:

  • Majhen delež učencev v sodelujočih državah dosega najvišji mejnik znanja matematike in naravoslovja (5–7 %), vendar je delež teh v najboljših državah visok, npr. v Singapurju (40–50 %).
  • Mejnika osnovnega znanja v sodelujočih državah ne dosega od 8 do 15 % učencev.
  • Trendi v letih 2015 in 2019 kažejo, da je več držav zabeležilo napredek kot padec znanja matematike in naravoslovja. Izjema je naravoslovje 4. razred, kjer je enako število držav zaznalo napredek ali padec znanja. Statistično pomemben padec znanja so zaznali npr. v Nemčiji, na Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem ter v Avstriji (glede na leto 2011).
  • V skoraj polovici držav med spoloma ni razlik v povprečnih matematičnih in naravoslovnih dosežkih. Vendar so se v 4. razredu pri matematiki v skoraj polovici od 58 držav pokazale razlike v prid fantom. Pri naravoslovju so razlike v prid dekletom v 18 od 58 državah v 4. razredu in v 15 od 39 državah v 8. razredu.
  • Izobraževalne spodbude v zgodnjem obdobju pomembno vplivajo na dosežke. Povprečni dosežki učencev 4. razredov so višji, če so straši vključevali otroke v dejavnosti, ki vplivajo na razvoj bralne, matematične in naravoslovne pismenosti v zgodnjem otroštvu doma in so bili vključeni v vrtec.
  • Veliko učencev je v spodbudnem učnem okolju – več kot polovica učencev obeh populacij hodi v šole, kjer poudarjajo akademski uspeh. Osmošolci, ki obiskujejo šole z velikim poudarkom na akademskem uspehu imajo višje dosežke.
  • Večina otrok (90 %) hodi v urejene in varne šole.
  • Obstaja negativna povezanost med dosežki in ponavljajočimi se izkušnjami medvrstniškega nasilja. Večina učencev ni nikoli ali skoraj nikoli ustrahovana. 6–8 % učencev poroča, da so bili ustrahovani tedensko. Ti učenci dosegajo precej nizke povprečne dosežke.
  • Učenci so nakonjeni učenju matematike in naravoslovja – v 4. razredu 80 % učencev poroča, da so naklonjeni učenju matematike in 88 % naravoslovja. V 8. razredu je delež učencev nekoliko nižji, 57 % jih je naklonjenih učenju matematike in 62 % naravoslovja.
  • Učenci so v 4. razredu samozavestni pri učenju matematike (76 %) in naravoslovja (81 %), medtem ko samozavest pri učenju matematike (57 %) in naravoslovja (62 %) v 8. razredu pade.
  • Učitelji poročajo o precejšni vrzeli med potrebami in možnostmi profesionalnega razvoja.
  • Večja t.i. učna jasnost učiteljev pri poučevanju je povezana z višjimi dosežki pri matematiki in naravoslovju pri obeh populacijah.

Pripravila: Karmen Svetlik

(Skupno 151 obiskov, 1 današnjih obiskov)