Šolske počitnice. Čas, ki ga pred uvedbo obveznega šolanja niso poznali. Čas, ki ga danes za razliko od preteklosti razumemo kot čas za oddih od učenja, namenjen prostočasnim dejavnostim in počitku. Čas, ki je s šolskim koledarjem vnaprej določen.

Vendar ni bilo vedno tako. V preteklosti so bili termini počitnic različni (Vidic, 2013), odvisni od starosti otrok (manj počitnic za manj zmogljive mlajše otroke) ter od vremena (različno po regijah, prilagajali so se lepemu vremenu). Balkovec Debevec (v Teran Košir, 2016) razlaga: “V preteklosti je na Slovenskem prevladovalo kmetijstvo, večina prebivalstva je bila kmečkega, kar je pomenilo, da se je šola s šolskim urnikom in koledarjem prilagajala kmečkim opravilom.” Pouk se je za mesta začel v oktobru, na deželi novembra, poletne počitnice pa so na Slovenskem v enakem terminu že od 1929. Po letu 1945 se je koledar poenotil, poletne počitnice so se začele konec junija in končale v začetku septembra in trajajo deset tednov še sedaj. Termini in dolžina počitnic se sicer od države do države razlikujejo.

Pregled počitnic po državah

Eurydice vodi evidenco o šolskih koledarjih od 1987 naprej. Sprva le za 12 držav (Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Velika Britanija). V najnovejši izdaji šolskih in akademskih koledarjev v Evropi (leto 2017/18) najdemo podatke za kar 43 izobraževalnih sistemov v 37 državah. Najkrajše poletne počitnice trajajo šest tednov (del Nemčije, Nizozemska, Velika Britanija, Lihtenštajn), najdaljše pa 15 tednov (v Bolgariji).

Poglejmo, ali se je dolžina počitnic od 1987 kaj spremenila. Izbrali smo Dansko in Španijo zaradi njune geografske lege ter države, ki mejijo na Slovenijo.

  • V šolskem letu 1987/88 sta imeli Danska in Italija 200 dni pouka (cca 12 tednov počitnic), Španija pa 185 dni (cca 15 tednov počitnic).
  • Leta 1997/98 imata Danska in Italija še vedno po 12 tednov počitnic, vidimo pa lahko tudi število poletnih – Danska 7 in Italija 9, Španija ima skupaj 15 tednov (11–12 tednov poletnih), podatek pa je znan tudi za Slovenijo in Avstrijo (skupaj 14 tednov, poletnih ima Slovenija 10, Avstrija 9). Posebnost v Avstriji je, da poletne in zimske počitnice razdelijo na različne termine za posamezne regije.
  • Leta 2007/08 so številke večinoma nespremenjene, le v Italiji imajo daljše (skupaj 15–16 tednov, od tega poletnih 12–13). Znan je podatek za Madžarsko, ki ima skupno 14 tednov počitnic, od tega 11 za poletne.
  • Podobna razporeditev še vedno velja v letu 2017/18, kar prikazuje spodnji diagram.

Summer holidays Eurydice 2017

Vpliv počitnic na pridobljeno znanje

Ali imajo počitnice pozitiven vpliv na znanje, ki ga otroci pridobijo med šolskim letom? Šli smo poiskati nekaj študij, ki so raziskovale osip znanja med poletjem. Raziskujejo branje in poznavanje črk pri vrtčevskih otrocih v prehodu v osnovno šolo (Kanada), učenje tujega jezika (francoščina v ZDA), matematično znanje (ZDA) ter vpliv aktivnosti pri študentski populaciji. Izgubo znanja med poletjem (t.i. “summer slide”) raziskujejo že celo stoletje.

  • McCormick in Mason (1981) sta pri raziskovanju branja in pisanja otrok pri prehodu iz vrtca v osnovno šolo ugotovila, da se veščine malenkost izboljšajo. Za tako majhne otroke je namreč vsaka interakcija s črkami in besediščem dobra, formalno učenje še ni tako pomembno. Tudi pri učenju francoščine osipa znanja niso zaznali (Cole 1929).
  • Cooper idr. (1996) so na podlagi pregledanih raziskav ugotovili, da osip znanja obstaja in je enakovreden približno enemu mesecu pridobivanja veščin in znanj na področju matematike in umetnosti. Branje je manj na udaru kot matematično znanje in črkovanje. Izguba znanja se sešteva tekom let, razkorak pa se povečuje glede na družbeno-ekonomski status, saj se npr. pri premožnejšem sloju branje izboljša, pri revnejšemu pa ne. Razlike izhajajo iz dostopa do akademskih vsebin, ki v tistem času ni bil enostaven.
  • Ting Liu (2016) je raziskovala učinke poletnih počitnic in poletnih izobraževanj na študij, povprečje študentov in kasnejšo zaposljivost. Za študente, ki imajo več kot tri mesece premora, je izguba znanja lahko celo večja, če se med poletjem ne vključijo v kakšno aktivnost, povezano z učenjem. Poletni tečaji pozitivno vplivajo na znanje preko štirih mehanizmov: “Summer learning Effect”, “Academic Momentum Effect”, “Earlier Graduation/Reduced Cost Effect” in “Earnings Effect”. Tečajniki iz vzorca so imeli boljše povprečje, več se jih je vpisalo v višji letnik in tudi hitreje dokončalo študij, saj so poletni tečaji ponekod šteli h končnemu uspehu. Prav tako so bili bolj motivirani za počitniško delo/prakso, ki jim omogoča, da si tečaje lahko privoščijo.

Med počitnicami je torej večja verjetnost, da pridobljeno znanje malo izgubimo, če ga ne osvežujemo. V primerjavi s preteklostjo je danes dostop do akademskih vsebin enostavnejši (internet, mobilne aplikacije), vendar je na nas, ali bomo to izkoristili 🙂

 

Literatura in poglobljeno branje

(Skupno 1.868 obiskov, 1 današnjih obiskov)