Pandemija in gospodarska kriza, ki je sledila, sta pomenili velik pritisk na duševno zdravje in dobro počutje vseh prebivalcev, še posebej pa so se zvišala tveganja, povezana z delom in stresom, anksioznostjo in depresijo. Vendar pa duševno zdravje ni smatrano za prednostno nalogo v enaki meri kot fizično zdravje, opozarja odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve v poročilu o duševnem zdravju v svetu digitalnega dela.
Poročilo izpostavlja, da je leta 2021 kar 64 odstotkom mladih med 18 in 34 letom grozila depresija zaradi pomanjkanja finančnih in izobraževalnih perspektiv, pa tudi osamljenosti in družbene izolacije.
Poročilo poziva evropske institucije in države članice, naj prepoznajo, kako pogoste so z delom povezane duševne težave, in da naj poiščejo načine za preprečevanje problemov z duševnim zdravjem v svetu digitalnega dela, se pravi, pri delu za računalnikom. Poudarja tudi, da je treba z delovnega mesta izbrisati nasilje, diskriminacijo in nadlegovanje.
Poročilo poziva k oblikovanju zakonodaje, ki bo narekovala minimalne zahteve za delo na daljavo, ki bodo usklajene po vsej EU.
Poziva tudi k fleksibilnemu delovniku, ki pomaga blažiti z delom povezan stres, k izobraževanju o duševnem zdravju in k usposabljanju zaposlenih.
Vir in več informacij: Evropski parlament, 1. 7. 2022
