Na spletišču OECDiLibrary je z majem 2021 objavljeno poročilo PISA in Focus št 113 o tem, ali znajo petnajstletniki prepoznati lažne novice in dezinformacije.

Digitalne tehnologije spreminjajo in vplivajo na to, kako ljudje sprejemajo in se odzivajo na informacije. Podatki raziskave PISA so pokazali, da petnajstletniki vedno več berejo in iščejo informacije na spletu (na primer spletne novice in ne tiskanega časopisa). Hkrati se naše navade ves čas prilagajajo tehnološkim spremembam digitalizacije komunikacije (klepet in ne elektronska sporočila).

Učenci še naprej preživljajo veliko časa na internetu. V raziskavi PISA 2012 so učenci poročali, da namenijo spletnim vsebinam 21 ur, v raziskavi PISA 2018 se je ta čas povečal na 35 ur, kar je skoraj enako povprečni tedenski obveznosti odrasle osebe v državah OECD. Bralci morajo v digitalni eri, v kateri je pretok informacij masiven, znati ločiti dejstva od mnenj ter se naučiti strategij prepoznavanja pristranskih in zlonamernih vsebin, kot so sporočila spletnih prevar (“phising”) ali lažne novice. Podatki raziskave o razširjenosti in pomembnosti dezinformacij in lažnih novic niso dokončni. Vendar pa so posledice nezadostne informiranosti v večji meri dokumentirane: politično polariziranje, vedno večje nezaupanje v javne institucije in spodkopavanje demokracije.

V povprečju je 54 odstotkov učencev v državah OECD poročalo, da se v šoli učijo, kako prepoznati pristranske informacije. Tako je poročalo več kot 70 odstotkov učencev v Avstraliji, Kanadi, na Danskem in v Združenem kraljestvu in manj kot 45 odstotkov učencev v Izraelu, Latviji, na Slovaškem ter v Sloveniji in Švici.

V vseh državah, ki so sodelovale v raziskavi PISA 2018, so bili učenci z višjim socialno-ekonomskim statusom uspešnejši pri uporabi bralnih strategij za bralnih strategijah za ugotavljanje verodostojnosti virov.

Učenci, ki so se v šoli naučili prepoznati subjektivne ali pristranske informacije, so hitreje ločili dejstvo od mnenja.

(Skupno 24 obiskov, 1 današnjih obiskov)