Pet strank, LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, je 29. avgusta 2018 podpisalo koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi v mandatu 2018- 2022.

6% delež BDP za izobraževanje in postopen dvig na 1% BDP za raziskovanje, prenova programov in kurikulov, definicija učne obveznosti visokošolskih učiteljev in visokošolskega raziskovanja v okviru javne službe, prenova kariernega razvoja delavcev v VIZ, brezplačni obvezni učbeniki za prvo triado, brezplačni program vrtca, vajeništvo in delovne prakse, prenova raziskovalnega sistema, sofinanciranje doktorskega študija ter kroženje možganov, vse to so partnerji zapisali med ukrepe, o katerih so se uskladili s koalicijsko pogodbo.

“Koalicija  se  bo  zavzela  za vsem  dostopno in kakovostno javno  šolstvo, ki  bo usmerjeno v dvig kakovosti vseh stopenj izobraževanja ob ohranjanju brezplačnega javnega izobraževanja. V skupni skrbi za znanost, raziskave in razvoj bomo  ustvarili  pogoje za tehnološki ter razvojni preboj naše  družbe,  da  se  ustvarijo pogoji za  širši družbeni razvoj in polno uresničitev Slovenije kot družbe znanja,” je zapisano v izhodiščih sporazuma med koalicijskim petorčkom.

Izobraževanje in z njim povezane vsebine se v pogodbi pojavljajo na več mestih, proti koncu sporazuma pa je izobraževanju posvečeno tudi posebno poglavje.

V posebnem poglavju Zagotavljanje kakovostnega, pravičnega in dostopnega sistema javnega izobraževanja ter aktivno spodbujanje razvoja športa koalicijski partnerji opredeljujejo naslednje izzive, povezane z zagotavljanjem:

  • kakovostnega sistema vzgoje in izobraževanja,
  • pravičnega in dostopnega sistema vzgoje in izobraževanja,
  • stabilnega in razvojno  usmerjenega financiranja športa.

V poglavju navajajo, da naj izobraževanje deluje v funkciji izenačevanja možnosti za razvoj potencialov in dejavne participacije posameznikov v družbi in mora biti vsem dostopno pod enakimi pogoji. Kot načelo koalicijska pogodba opredeljuje tudi, da se “pomembne spremembe oblikujejo na podlagi kakovostnih analitičnih presoj v okviru ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti.”

Pod izziv zagotavljanja kakovostnega sistema vzgoje in izobraževanja partnerji umeščajo ukrepe

  • posodabljanja programov in prenova kurikulov,
  • smiselno vključevanje tehnologije,
  • delo z nadarjenimi,
  • razvoj socialnih kompetenc in krepitev vzgojnega načrta,
  • posodobitev kariernega razvoja zaposlenih v VIZ,
  • posodobitev vodenja in upravljanja,
  • definicijo pedagoške obveznosti za visokošolske delavce ter
  • definicijo javne službe na področju visokošolskega raziskovanja ter zagotavljanje njenega stabilnega financiranja.

Pod izzivom zagotavljanja pravičnega in dostopnega sistema vzgoje in izobraževanja pa so izluščeni ukrepi:

  • stabilno financiranje v višini 6% BDP,
  • učinkovitejši sistem inkluzije za vse,
  • program brezplačnega vrtca,
  • stabilna mreža na področju izobraževanja odraslih,
  • omejitev administrativnih stroškov šolanja in študija,
  • brezplačni obvezni učbeniki v prvi triadi,
  • brezplačne oblike učenja slovenščine za vse priseljence.

Poleg posebnega programskega poglavja se teme, povezane z izobraževanjem, pojavljajo tudi v drugih delih koalicijskega sporazuma. Izziv Izobraževalni  sistem,  ki  je  tudi  v sozvočju s  potrebami trajnostno  in razvojno naravnanega gospodarstva je na primer umeščen v programsko poglavje, naslovljeno z Gospodarsko uspešna Slovenija, usmerjena v trajnostni  razvoj in varovanje okolja. Koalicija za naslovitev tega izziva predlaga naslednji ukrep: “Dele izobraževalnega  sistema bomo  prilagodili potrebam  trajnostno  in  razvojno naravnanega  gospodarstva  z  večjim  poudarkom  na  praktičnem  usposabljanju  in zgodnjem prilagajanju ter vključevanju v delovno okolje preko sistemov vajeništva, delovnih praks in skupnih projektov med izobraževalnimi, razvojno-raziskovalnimi ter gospodarskimi subjekti.”

V poglavju, naslovljenem s Sprejeli bomo izzive prihodnosti kot enega izmed temeljev razvoja naše družbe, je zapisan izziv Postali bomo družba znanja in sodobnih tehnologij. Med ukrepi za doseganje tega cilja je navedeno postopno povečanje proračunske postavke in drugih javnih izdatkov za raziskave ter razvoj na 1 % BDP do leta 2022 in spodbujanje zasebnih vlaganj v raziskave in razvoj ter povečanje sredstev za visoko šolstvo proti povprečju EU.

Temu se pridružuje tudi spodbujanje mednarodnega sodelovanja slovenskih visokošolskih institucij in povečanje razvojnih sredstev za odličnost (diverzifikacijo) univerz. V tem sklopu se najdejo še sofinanciranje doktorskega študija doma in v tujini, povezovanje gospodarstva in raziskovanja, prenova nacionalnega raziskovalnega sistema in regulacija prenosa znanja med univerzami in gospodarstvom.

V programskem razdelku, namenjenem participaciji mladih, pogodba poleg prvega izziva, ki je prehod na trg dela in varnejša zaposlitev, kot izziv identificira tudi spodbujanje kroženja možganov in privabljanje v tujini izobraženih nazaj v Slovenijo.

Med izzivi javne uprave, ki naj bi bila v službi ljudi, sporazum navaja tudi izziv primernega nagrajevanja javnih uslužbencev. Tu koalicija napoveduje nadaljevanje pogajanj za odpravo plačnih anomalij, prenovitev enotnega sistema plačnih razredov glede na značilnosti poklicev, z opredelitvijo nagrajevanja glede na uspešnost in učinkovitost, skladno z objektivnimi kazalniki ter spremembo ureditve plačnega sistema, v katerem je več plačnih razredov pod ravnjo minimalne plače.

Brala je TT.

(Skupno 4 obiskov, 1 današnjih obiskov)